Fantje, ne strašite carpinusa!
pementos napisal/-a:jaz kolesa ne bi kupil na Hervisu ampak v specialicirani trgovini, nikoli ne veš kakšne komponente te lahko nadomestijo, da ti lahko ponudijo konkurenčno ceno. Ampak to je mojo mnenje.
Ultegra sama je okrog 600€, ostane 300€ za sedež, feltne in ovir. Kje je pa trik? Nekje mora biti.
Bicikla praktično v nobeni trgovini ne sestavljajo iz rezervnih delov. Razen, če si kdo namisli in hoče natanko določen unikaten bicikel natanko določene oblike okvirja v natančno odločenem barvnem odtenku.
Še takrat dobi stranka pri trgovcu dele ceneje, kakor če bi jih kupovala sama.
Pa ne gre za razliko v davku. 8.5% namest 20% pri materialu in storitvi.
Ker ponavadi ne sestavljamo stvari iz rezervnih delov, je povsem normalno, da ti deli v malopradaji stanejo več kot vgrajeni v tovarni.
OEM (Original eqipement of Manufacturer) deli so pri biciklih načeloma vedno enake kakovosti kot običajni izdelki iz trgovske mreže imenovani "shelf stuff" ali "aftermarket".
Še en ekonomistični termin. Kratek odgovor. Rabat. Tudi količinski. Lahko pa razkladam na dolgo...
Več biciklov, več delov dvokolesa kupiš, ceneje dobiš...
V štacuni, ki jo je pementos omenil ne nadomeščajo delov na poameznih biciklih.
Ker tega ne smejo, saj jih hierarhično po prstih šef ali varnostnik. V praksi tam nihče ne počne tega tudi zato, ker se jim ne ljubi...
Tudi v majhinih specializiranih trgovinah poavadi ne menjavajo delov na biciklih. Ker so pošteni in ne podcenjujejo strank.
Te stvari se, nasprotno, zelo pogosto dogajajo v avtomobilističn branži.
V kolesarskem poslu so take modifikacije redkost; razen, če robe ni mogoče prodati in je treba stvari s popustom spraviti v promet. Ker bi sicer entuziastični trgovec gladoval...
Dejstvo je. V "športnih supermarketih" večkrat naročijo robo izdelano za posamezno trgovino. Najsi bodo to superge ali bicikli. Ti izdelki imajo vgrajen nek kompormis, če morajo ponuditi nizko ceno. Ampak...
Mi se pogovarjamo o biciklih za približno tisočaka, ki imajo vsi znan izvor dobavitelja ter specifikacijo. Oboje je znano poslovodji in ta mora dati podatke najkasneje kupcu. ker mu moraq izročiti jamstveni list. Ob tem je možno dobiti tudi neko tehnično specifikacijo, čeprav se bodo v trgovini vsi od vajenca do direktorja v "katerem koli športnem supermakrketu" sprenevedali.
V specializirani trgovini pa bodo z veseljem ponudili katalog s tehničnimi podatki.
Še eno dejstvo. V športnih centrih se večkrat znajdejo različni modeli z opremo, ki od stopa od standardne, tudi različnih letnikov. Ponavadi zaradi želje po čim nižji ceni. Tudi za končnega kupca. Ker komercialisti nimajo interesa aranžirati in ustrezno reklamirati blaga, dajejo čisto spodobni izdelki videz manjvrednosti. Tudi zaradi izjemnega nezanimanja prodajalcev, ki dejansko nimajo pojma kaj ponujajo. Ti veleumi bi tudi ne ločili črne štruce kruha od bega hlebca, ker se jim pri fiksni in zagotovljeni minimalni plači preprosto ne ljubi.
Zato je tako kot je...
Pementos zaenkrat toliko; če te zanima še kaj lahko napišem še kaj.
Moj namen ni težiti ali se preprirati, marveč pojasniti skrivnostni svet športne trgovine.
Ker so ostali forumovci podali nekaj zanimivih iztočnic, bom podal še nekaj komentarjev.
...Vae victis... :E