Še jaz:
Urška Sonček, tudi jaz sem se prijavila na prireditev oz. na tek "na katerega ne sodim" oz. za katerega "nisem pripravljena".(to so komentarji, katere sem poslušala zadnji teden
).
No, šla sem z namenom, da opravim malo "daljši" trening, da vidim koliko zmorem, da malo poklepetam, da se malo posladkam....
Glede na to, da še nikoli nisem pretekla več od polmaratona sem bila malo skeptična če se mi bo moja želja, da pretečem maratonsko razdaljo, uresničila.
Po 25 km so me noge že kar pošteno bolele, pravzaprav se mi je oglašala znana pekoča bolečina v kolenu.
Ko sem vmes pojamrala, da bi moja "glava" še tekla, noge pa več ne, mi je Nataša rekla: "če glava hoče, potem bodo noge tudi šle". Sem si mislila : ona že ve! Naslednjih nekaj km sem premlevala ta njen stavek, pa je res šlo. Nataša, hvala!
S pomočjo sotekačev in tekačic so nadaljni krogi kar minevali. Malo klepeta z enim in drugim, o tem in onem....pa je šlo. No, skoraj vsi so imeli čas za klepet, razen seveda B&B
.
Ko mi je uspelo zaključit 42 krog in sem že prejemala čestitke ( Lojzka in Polde, hvala za vzpodbujanje in čestitke) , sem si mislila: eh, grem še tam do 45 kroga, te pa dosti. Na koncu sem trmasto vztrajala vsega skupaj 48 krogov.
Tuširanje, makaroni, podelitev, klepet, sladkanje, pa domov.
Če bi vedela kakšno neprespano noč bom imela, se sploh ne bi spravila v posteljo. Skozi noč sem se bolj mučno prebijala kot tistih 6 ur na teku. Nisem mogla spat, noge so bolele ko
. No, po masaži sred noči in neke konjske tablete, sem proti jutru končno malo zatisnila oči .
Čez dan so bolečine že ponehale, samo stopnice nam je nekdo doma povišal, pa je šlo malo težje gor in dol.
Če povzamem:
Hvala družini Vreme za odlično organizirano prireditev!
in
Hvala vsem za vzpodbujanje na in ob progi!
Čestitke vsem ne glede na pretečene kilometre!
Hvala vsem za družbo!
Drugo leto zagotovo spet!
uf, sem bila dolga. A bo ta roman sploh kdo bral?