Še moje poročilo!!!
»DELILCI UTRIPOV«
Sedim v pisarni dežurnega vojašnice in razmišljam o preteklih desetih dneh, ki sem jih pravkar preživel v družbi tistih, ki jih imam rad in tistih, s katerimi si delim mojo srčno frekvenco. Zunaj pada dež in dan je prava uspavanka, imam občutek, da se še uri ne da več teči v svojem ritmu. Kljub vsemu, menim da je sedaj najprimernejši čas, da naredim kratko analizo tega kar se je dogajalo, saj so spomini še sveži…pa čeprav malce »počasnejši« zaradi utrujenosti na eni in olajšanja na drugi strani.
Ne bom govoril o svojem športnem uspehu, saj ga sam niti ne dojemam takega. Morda mu daje težo le dejstvo, da sem se ga lotil popolnoma nepripravljen in poškodovan..ter da sem poleg teka opravljal še številna druga opravila, ki so mi onemogočala tisto pravo regeneracijo. Prva tako se je potrebno zavedati, da je takega »podviga« sposobno kar nekaj naših tekačev…in kar nekaj jih prihaja iz vrst našega NGU-ja. Brez njih in njihovih korakov ob meni bi se marsikateri kilometer zavlekel v dva. Seveda, pa so k mojim desetim maratonom bistveno prispevali tudi vsi tisti »netekači«, ki so me spremljali ob strani in mi namenjali pozitivne besede, ki so me nesle naprej. Torej, HVALA VSEM iz srca!!!
Rad bi se osredotočil na to, kaj NGU dejansko je in kaj predstavlja v našem malem prostoru. Rad bi ugotovil kaj je tisto, kar je pripeljalo do tega, da imamo čedalje več privržencev, hkrati pa letos manjšo udeležbo kot lansko leto. Rad bi razjasnil nekatera vprašanja, ki se pojavljajo okoli našega društva. Morda dobim na ta svoj zapisek kakšen odgovor, ki bo razjasnil včasih motno sliko celotne zgodbe.
POZOR!!! NGU ni Matej Markovič!!! NGU je ekipa srčnih ljudi, ki verjame v boljši jutri…in med njimi je tudi Matej Markovič. Je ekipa, ki verjame, da se je vredno boriti, pa čeprav le za to, da za trenutek narišemo nasmeh na en sam otroški obraz. Je ekipa, ki se ne sprašuje zakaj je nekdo v težavah, temveč pomaga zato, ker se je nekdo znašel tam. Je ekipa, ki porablja svoj dragoceni čas, energijo, denar za to, da pomaga nekomu, ki ga ne pozna in ga najbrž ne bo nikoli spoznala. Je ekipa, ki se hrani z nasmehi drugih in z energijo svojih članov. Je ekipa, ki bije bitko za bitko, vedoč da se vojne ne da dobiti. Je ekipa, ki gre v napad takrat, ko vsi ostali obrnejo hrbet in zbežijo. Je ekipa, ki se jo ne da nikoli zlomiti in ki se ne bo nikoli ustavila. Je ekipa, ki je kot samuraj, ki rajši častno umre za tisto kar verjame, kot pa da se ukloni tistemu kar prezira.
Nikoli se ne bomo spremenili, pa naj bodo pritiski s strani drugih še tako veliki. Ostali bomo popolnoma enaki…častni…neprecenljivi…edinstveni. Vsi naši projekti bodo nosili najprej humanitarno noto…in šele daleč za tem športno oziroma osebnostno noto. Vsi naši projekti bodo imeli 100% donacijo, kar danes nima skoraj noben več…pa čeprav bo to pomenilo, da se bomo borili, da ne potonemo. Konec koncev to znamo najboljše,..boriti se!!! Skozi naše »roke« gre namreč skoraj 100 ton zamaškov letno, kar našim junakom prinese okoli 30.000 eurov, skozi naš račun pa v dveh letih in pol vsega skupaj 480eur, kar predstavlja del vsote, ki jo naše društvo namenja vsak mesec za potne stroške naših aktivistov, ki s svojimi vozili vozijo zamaške po vsej Sloveniji. Skozi naše roke je lansko leto ob projektoma 10 krogov za deset nasmehov in Tek s Srečkom šlo preko 20.000 eur, a le nekaj tega je ostalo pri nas…pa še to zaradi prodaje NGU materiala. Ja, NGU material je tisti, ki poleg članarine, rešuje eksistenco našega mladega društva. Čeprav smo društvo, lahko kaj hitro potonemo…kot se je to zgodilo vsem tistim nesrečnim podizvajalcem. Treba je namreč plačati majčke, zapestnice, račune, druge storitve,… A kljub tej borbi za vsakdanje preživetje, smo presrečni, da imamo to naše društvo in da imamo en drugega. Vsi po vrsti smo namreč borci…zato se radi borimo, še posebej, če lahko en drugemu krijemo hrbet.
Nikoli se ne bomo spremenili!!! Projekt bo še naprej potekal v desetih krajih in bo še naprej netekmovalno usmerjen. Rajši imam, da pride v desetih dneh zgolj 500 »posebnežev«, kot da se jih zbere 1500, a jih 1000 prihaja zaradi napačnega namena. Bistvo tega projekta in celotne zgodbe NGU-ja je v tem, da širimo sporočilo, ki pravi, da obstaja ekipa posebnežev, ki si želijo svojo srečo deliti z drugimi. Govori o tem, da ljudje v nesreči niso sami, temveč obstajajo ljudje, ki bodo brez najmanjših vprašanj pretekli 700km v 7 dneh zgolj za to, da pomagajo majhni deklici…ki morda ne bo doživela naslednjega rojstnega dne. Govori o tem, da je ves trud poplačan, ko se znotraj stotih solz prikaže en sam nasmeh. Govori o tem, da je življenje lepo, le hvaležni moramo biti zanj, verjeti vanj…hkrati pa višek svoje sreče nesebično deliti z drugimi. Če bi kdaj ostali do konca našega »delovnega dne«, bi videli kakšna nora energija se pretaka od enega do drugega. To je zaradi tega, ker smo hvaležni, da imamo en drugega…da imamo našo malo družinico…da lahko pomagamo in na tak način bogatimo…ter da živimo tisto najbogatejše življenje. Sam sem namreč mnenja, da je največje bogastvo človeka njegovo srce, ki od časa do časa utripne tudi za druge. Ko svoje utripe deliš z drugimi, tvoje srce na drugi strani polni neka skrivnostna energija, ki tvoje srce krepi in ga še dodatno bogati. V tem primeru nikoli ne moreš postati »reven«. le deliti moraš, pa bo tvoje bogastvo z trenutka v trenutek večje. Takih »bogatašev« se je letošnje leto zbralo manj kot preteklo, a so bili morda ti zato toliko bolj bogati. Odločitev za pomoč se skriva v vsakem posamezniku posebej…in pri vsakem je različno močna. Vsakdo ima pravico do svojega lastnega mnenja glede pomoči sočloveku in nikogar ne smemo in ne moremo obsojati. Malo težje razumem le tiste, ki so nekoč na račun pomoči sočloveku že bogateli, sedaj pa so se vrnili nazaj v tisto svojo revščino… A bo najbrž že prav tako, saj jim konec koncev to narekuje njihovo srce…, tako kot nam naše, da je treba utripe deliti.
Kljub številkam, ki niso takšne kot smo pričakovali, pa letošnji projekt ocenjujem za izjemno uspešnega, saj smo v svojo družino sprejeli kar nekaj novih članov. Število tistih, ki so jim oranžne zapestnice in NGU majčke prinesle čarobnost je ponovno kar nekaj. Število tistih, ki delijo utripe se je ponovno povečalo. Nekaj jih je sicer zamrlo, a so jih več kot uspešno nadomestili drugi. Sedaj nas je za pravo malo cesarsko četo. Smo mala srčna specialna enota, izurjena za to, da z utripi spreminja dež v sonce. Selekcija za vstop je skoraj nemogoča, a hkrati tako zelo lahka. Ste sposobni deliti utripe? Ja? Potem pa dobrodošli
Za konec bi se rad še enkrat zahvalil vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali k temu našemu lepemu dogodku. Vsem tistim, ki so donirali. vsem tistim, ki so kupili srečko. Vsem tistim, ki so kupili katerikoli NGU spomin. Vsem tistim, ki so pretekli en sam krog. Predvsem pa tistim, ki so poskrbeli za to, da je ta dogodek živel in preživel.
Veliko je takih, ki so vložili svojo dušo in telo v ta dogodek, pa se ne ve kdo so. Veliko je takih, ki jih morda ni niti na slikah, pa so bistveno prispevali k temu, da je vse potekalo tako kot mora. Preveč vas je, da bi vas naštel vsakega posebej…a vsak zase ve, da mislim tudi nanj…in ve kako zelo sem mu za to hvaležen. Če boste dobro pogledali, boste na vseh tistih mojih slikah v mojih očeh videli vašo sliko. Vi ste tisti zaradi katerih sem jaz to kar sem!
Hvala vam!!!
Rad vas imam!!!
Matej alias žabc