TRŽIŠKA V TRETJEM POSKUSU PREHOJENA ( T-24)
Kar dobra tri leta sem se nahajal okrog Tržiča, v začetku v družbi Uroša in Klemna, kasneje veliko krat sam in z Romano, saj sem hotel celo pot imeti v glavi, tudi v slučaju slabega vremena. Med ogledom sem, kateri del poti tudi očistil,označil in predlagal tudi kakšen del trase Klemnu, da jo še on preštudira.Pred tremi leti smo se lotili poti Romana,Štefan in jaz, v družbi Uroša.Začetek ,ki ga je tempirala Romana je bil zanjo prehiter, zato smo se na Košuti, ko je tudi meni padla motivacija, ostal sem zaradi svoje napake brez vode, odnehali. Takrat sem tudi rekel, da bom prenehal z dolgimi pohodi. Samo nekaj dni po tem sem bil znova na Tržiški ,ni se mi nikoli zdela tako težka,daje ne bi zmogel, v prid mi je bila njena dolžina,v breme pa njeni višinski metri (strmina). Lani sem se znova dogovoril z Urošem za pomoč na poti. Štefan se je bil pripravljen spopasti s potjo. Nekaj dni pred startom sem se jaz začel počutit iz dneva v dan slabše, ker je bilo vse dogovorjeno,nisem hotel ničesar prestavljat. Izkazalo se je že na Dobrčo ,kasneje na Kalvariji, da takrat ne bo šlo,niti polovico poti. Na Zelenici odstopim,Uroš spremlja Štefana na Vrtačo,po Košuti Štefan nadaljuje sam kasneje ga od njive v Tržič spremljam še jaz,( saj Štefaan te poti ni poznal , prehodila sva jo samo enkrat na ogledni turi.) Tako jaz nisem uspel v drugem poizkusu. Letos sem imel z Romano kar natrpan termin s pohodi in delom. Prost je bil ta vikend, ki je bil dovolj oddaljen od Pušeljca, seveda pa že v torek odletiva na Norveško ( E-6).Nino je bil že pred časom,ko je slišal za moj načrt,takoj ZA . Tako sva se v petek dobila v Celovcu in se odpeljala na start v Tržič. Nino je posamezne dele poti poznal in tudi pretekel.
Začela sva ob pol noči in preko Brezja odšla na vrh Dobrče. Imela sva jasno toplo noč,ki se je zaključila na Begunjščici. Po smokuškem plazu sva sestopila brez lučk. (Tod sem z Romano hodil pred tednom dni). Sedaj je naju čakal vzpon na Vrtačo, šele na vrhu, sem bil prepričan,da sem danes,( le dovolj, dober za Tržiško),Sestopiva v smeri pristopa, ko prideva na stezo in začneva tečt proti Zelenici, sem se skotalil po stezi,tako,da je Ninotu zastal dih, na srečo ni bilo posledic . Na Ljubelju naju čaka Romana z okrepčevalnico. Po postanku nadaljujeva proti Košutici in Velikem vrhu. Tu je naju pričakal Klemen Z. z bogato zalogo okrepčil .Skupaj smo odšli kos poti. Vročina čez Košuto pokaže svojo moč. Na Kladivu naju pričaka Janez U. Tudi on naju najprej oskrbi z "samopostrežbo", nato se pozdravimo in lepe dele poti pretečemo do Šrbine. Ostali del Košute smo bolj prehodili.Janez naju spremlja do Njive, pazil pa je,da ne bi lenarila na poti.Na Njivi zopet okrepčevalnica (Romana ,Anita -najboljša navijačica in Uroš)z bogato vsebino,tukaj presenečenje -Bojan A.. se je odločil,da naju bo "priganjal" naprej. Proti Stegovniku Ninu ni šlo najbolje, kljub temu se je dobro trudil in se držal "skupine".Na sedlo Javornik nas, pričakata,Barbara in Marjan z bogato zalogo živil. Nino tukaj odstopi, Jaz po kratkem postanku, nadaljujem , težko etapo na Storžič, ki pa nazadnje ni bila tako zahtevna,kot sem se bal. Bila je samo velika vročina, sonce je žgalo z zahoda. Sledil je spust z Storžiča , na srečo še po suhem. Na mali Polani, so naju pričakali Romana, Anita in Uroš, pripravljala se je nevihta, zato sva hitro nadaljevala, v strmi Tolsti vrh. Tudi na njega sem izbral tempo, ki sem ga bil zmožen. Nekaj moči sem le obdržal skritih za Kriško goro. Od Tolstega vrha pa do Tržiča v spremljavi dežja, bliskanja, pokanja-grmenja smo tekli vsi, no ovce samo do ograje midva pa skozi v dolino. Zadnji del v gozdu sva rabila umetno svetlobo, v mislih sem imel tudi na spolzki temni poti kakšno poškodbo in še enkrat prestavit za eno leto Nord Kap. Na srečo se to ni zgodilo. Dovolj bo pisanja.
Na koncu HVALA VSEM, ki ste ne sebično pomagali na tej poti, okoli Tržiča. Ostalo bo nam v lepem spominu na "stara leta".
https://plus.google.com/photos/107544838473719789418/albums/6170906063441523521?authkey=CIDXtKbmv72rIA