Pozdravljeni! Tudi zame je bil to prvi Sladkih 6. Sicer sem že lansko leto kolebal (bi-ne bi,...), a letos sem se, ko sem že rekel, da ne grem, kljub vsemu odločil - pa čeprav (na prigovarjanje prijatelja, ki je tudi sodeloval) šele v četrtek, 5.novembra zvečer!!
Progo sicer odlično poznam, saj sem domačin iz Sladkega Vrha, zato sem imel vsaj ta bonus. Daljših tekaških treningov pa letos nisem imel nič (najdaljše tam do uro petdeset minut), zato me je bilo malo strah, da me ne bo "pobralo" prehitro. No, to pa je bil minus.
Zaradi kratkega časa med odločitvijo, prijavo in tekom nisem niti imel dosti časa za razmišljanje, "kaj bo, če bo", tako da smo se naenkrat znašli na startu, kar se je izkazalo celo za dobro hehe.
Prvi del, tri ure, sem si dobro razporedil in držal tempo nekje okoli pet minut na krog, vmes kakšen hitreje, kakšen kako sekundo počasneje. Držal sem se kolega, ki je sicer precej bolj izkušen na ultramaratonske razdalje. Moj najdaljši tek do sedaj je bil "le" (sedaj to lahko rečem hehe) maraton (atenski 2013 in ljubljanski 2014).
No, do četrte polne ure je tudi lepo šlo in sem bil že skoraj na 50. kilometru. Takrat so se pričele majhne težavice s krči v mečah, ampak sem se za par minut ustavil, da sem popil, pojedel, šel par krogov malce previdneje, nato pa se je spet odprlo. Od 4:30 do 5:15 sem ves čas razmišljal, "eh, dva/tri kroge še, pa bo to to" - ampak glej ga zlomka, vedno bolje sem se začel počutiti in tako sem potegnil kar celih šest ur. Mislim celo, da sem bil v zadnjem krogu kar fajn pod pet minut. Uspelo mi je naklanfati 67,3 km, s čimer sem zelo zadovoljen. Tako sem si že postavil cilj za naslednjih Sladkih 6 - da spet zastopam čast domačinov iz Sladkega Vrha, ter da poskušam priti čez 70. Z malo bolj načrtno pripravo na to bo mogoče lažje.
Aja, pa še to - mislim, da so me po koncu teka bolj bolele roke kot pa noge. To pa zato, ker sem skoraj vsak krog moral pozdravljati domačine, ki so šli bodisi peš, bodisi z avti mimo proge, al pa so sedeli tam v bifeju pri Jagru....vsi me namreč poznajo in so neumorno pozdravljali....
Prav vsem bi iskreno čestital za tek - vzdušje je bilo odlično. Posebne pohvale pa na račun organizatorja - Rajko in Marjetka z ekipo sta to res izpeljala vrhunsko. V nedeljo zjutraj sem videl še Rajkota, ko je šel po progi in pobral še tistega malo, kar je ostalo za nami - tega je bilo res malo oz. skoraj nič. Za to Rajko vedno poskrbi, saj še nikoli (vsaj jaz, pa sem domačin), nisem slišal nobene pripombe sokrajanov.
LP vsem!!!