Zadnje novičke

[lojze]

To piše na več straneh, kjer je razložena vadba:
Maksimalni srčni utrip je največji možni pulz, kjer srce še vedno črpa kri. Je genetsko pogojen in ni razlik med treniranimi in netreniranimi.
Torej iz tega sledi, da lahko imaš pod obremenitvijo še višji pulz, vendar se začne kri v srcu mešati in ne črpa več, kar pa je zelo nevarno !!!

[StaraKost]

....očitno bo potrebno prebrati še kakšno bolj resno stran..... .
Max utrip ni neka absolutna vrednost. Tudi, če bi bila, bi bila neuporabna za tiste discipline s katerimi ne moremo doseči takšnega max utripa.
Vsaka resnejša stran to ve. Tudi vsaki resnejši pulzmeter to upošteva. Zato imam v Polarjevem softwerju, nastavljen različni max za različne aktivnosti, tek, gorski tek, kolesarjenje, .....kot različne faktorje težavnosti, ker vsi športi ne aktivirajo enako število mišičnih skupin in ne provzročajo enak stres na enoto časa.

Primer 1. : 1 ura teka na utripu od 150 je bolj stresna za telo, kot 1ura kolesarjenja na enakem utripu.Prav zaradi tega so kolesarski treningi dosti daljši. Če nam, da ura enako oceno stresa, ker smo delali enako časa, na enakem utripu, je to napačno, in napačno računamo kumulativni tedenski stres .

Primer 2. : Če bi na primer z določeno disciplino, ki istočasno aktivira veliko, velikih mišičnih skupin, dosegel absoluten mSU. Ta utrip vnesem v puzmeter kot edini mSU in določim področja vadbe. Ker sam na primer triatlet, grem kolesarit ali plavat.
To so discipline pri katerih se dosega dosti nižji mSU pri max obremenitvi. Ta razlika je lahko tudi več kot 15 utripov. Kako bom vadil na 90% mSU, če je to mogoče že 100% mSU za izbrano disciplino??????????

[Hales]

Pozdravljeni, vsi tekaški navdušenci.
Imel bi eno vprašanje v zvezi s srčnim utripom.

Torej… star sem 30 let in po vseh »računskih« metodah, naj bi bil moj max pulz 190. temu primerno sem se vedno ravnal (pravzaprav je tukaj govora o zadnjem letu, od kar se ukvarjam s tekom) in si nastavil cone v odstotkih.

Zgodilo se mi je pa to nedeljo, na Martinovem teku, da mi je merilec pokazal maximalen pulz 202 udarcev. Sklepam, da na ciljnem šprintu, ko sem bil že čisto izmučen, vendar poizkusil iztisniti še zadnje atome.


Moje vprašanje bi bilo… Ali je 202 realna številka, glede na mojo starost? Ura je sicer Suunto T3 in mislim, da bi morala biti dokaj natančna, pa vendar…

Mislim, da ni. Meni se zgodi nekajkrat letno, da mi max pulz Suunto prikaže prek 200 pa sem skoraj 10 let starejši od tebe. To se rado pripeti, ko imaš razrahljan HR belt oziroma imaš zapacane kontakte (čeprav se tega na oko ne vidi). Na grafu je to prikazano kot nenaden skok srčnega utripa in strm padec. Pulz načeloma narašča zvezno (hitreje pri intervalnih tekih kot recimo tempo teku). Eddie Fletcher, glavni strokovnjak pri Suuntotu je rekel, da je realno manj verjetno, da ljudje presegajo 200 utripov. Sam sem pred leti iskal svoj max in ti povem, da tega ne probaj, če pa že, se ti na meji zgodi, da ti pade tema na oči, noge se ti zatresejo in tresejo kar neka časa, v prsnem košu čutiš pritisk- skoraj bolečino.

Ali naj se sedaj ravnam po tem maximalnem pulzu, ali po tistem teoretičnem 190?

Bo kar v redu 190, sploh pa z max pulzom nimaš kaj početi in ne išči ga preveč pri svojih tekih , praktično je neuporaben. Stara kost ima glede vsega prav. Danes sem sam bistveno boljši tekač kot pred 10 leti ko sem imel 10 utripov več.
http://www.runningforfitness.org/calc/h ... =Calculate

Hvala vsem za pomoč

Aleš

[StaraKost]

.....nekaj zanimivega branja....

Maximum heart rate is sport specific so you need to do a maximum heart rate test for each of your different sports activities. I'll give you an example because I am a triathlete.

I am now 52 years old and have trained my entire life. My maximum heart rate has not dropped one single beat in those 52 years of being fit. Here are my numbers:

Activity Maximum Heart Rate
Running 195 beats per minute
Biking 185 beats per minute
Swimming 170 beats per minute

I train in different heart zones in different sports workouts because my zones are different based on the different maximum heart rate numbers that I have. The reason that most concur that maximum heart rate is different in different sport is the nature of the activity. For example, when you swim you are in a cooler ambient environment, water. You are in a prone position so your heart doesn't have to pump blood against gravity as in running. You are using mostly upper body muscles which are smaller in mass and don't require the same cardiac demands. Maximum heart rates in swimming are lower than in other sports.

http://www.3-fitness.com/tarticles/zones.htm
http://home.trainingpeaks.com/media/154049/using%20heart%20rate-power-pace.pdf

[skylinegtr]

No zgleda, da sem nehote sprožil prav zanimivo temo.
Vidim, da so stvari bistveno kompleksnejše, kot sem si mislil. Kot sem že napisal, nisem preveč izkušen in žal nikoli nisem treniral pod kakršnimkoli strokovnim vodstvom.
Večinoma sem se ravnal po nasvetih, ki sem jih našel na internetu in glavno med prebiranjem tega foruma. Zatorej sem nekako upošteval tista splošna pravila, da okvirno med 70-80% max kurimo maščobe, 80-90%max anaerobni trening,… sej veste o čemu govorim

Med temi splošnimi pravili so tudi, da obremenitve nad 90% bolj izčrpajo telo in vodijo do poškodb,… itd…

No, zaradi tega me je zanimalo, katero številko, naj vzamem kot max, glede na veliko odstopanje med računsko metodo in trenutno izmerjeno.
Med prebiranjem te teme, mislim, da bi bilo še najboljše, da se ravnam po računskih 190 in poizkušam treninge prilagoditi te meri. Ali pa še boljše bi bilo se priključiti kakšni strokovno vodeni tekaški skupini…

[StaraKost]

Kot je bilo vidno iz moje debate, moramo področja vadbe in višino utripa vedeti pravilno uporabljati in interpretirati. Na višino utripa, poleg obremenitve, zaradi vadbe, vpliva preveč faktorjev(vrsta vadbe, stopnja utrujenosti zaradi prejšnjih treningov, temperatura, stopnja hidriranosti, stopnja glikogenskih rezerv, vlažnost zraka, nadmorska višina, dnevno počutje...) . Prav zaradi tega nam je dostikrat utrip slab pokazatelj dejanske obremenitve zaradi same vadbe.
Iz tega razloga se večina atletskih trenerjev pogovarja o tempu in času trajanja obremenitve in bolj malo o utripu. Tempo od na primer 3'45" je tempo od 3':45", ne glede na višino utripa in našega dnevnega počutja. Enkrat nam je lažje, drugič težje. Zaradi tega ne smemo zmanjšati tempo, če želimo pravi učinek vadbe.

Če želimo teči 10 km v 40 min, moramo biti sposobni teči tempo 4':00" v času trajanja od vsaj 40 min ne oziraje na višino utripa in počutje .
To pomeni, da moramo vaditi krajše distance v višjem in daljše v nižjem tempu od ciljnih 4':00'', na katerega se želimo adaptirati. Pri katerem utripu bomo to dosegli je samo informativnega pomena. Če za dosego cilja moramo prepogosto hoditi v "rdeče" številke, je izhodišče/želja nerealna in jo moramo korigirati.
Željeni tempo od 4':00" ali kakšen drugi tempo, je vodilo za določitev stopnje obremenitve in pričakovanega učinka treninga. Utrip pa nam pove samo to, kako se telo pri tem tempu na ta dan počutilo in ali bomo mogoče planirani zahtevni trening, prestavili na sledeči "boljši" dan....ali celo korigirali plan vadbe.