Kot je bilo vidno iz moje debate, moramo področja vadbe in višino utripa vedeti pravilno uporabljati in interpretirati. Na višino utripa, poleg obremenitve,
zaradi vadbe, vpliva preveč faktorjev(vrsta vadbe, stopnja utrujenosti zaradi prejšnjih treningov, temperatura, stopnja hidriranosti, stopnja glikogenskih rezerv, vlažnost zraka, nadmorska višina, dnevno počutje...) . Prav zaradi tega nam je dostikrat utrip slab pokazatelj dejanske obremenitve
zaradi same vadbe.
Iz tega razloga se večina atletskih trenerjev pogovarja o tempu in času trajanja obremenitve in bolj malo o utripu. Tempo od na primer 3'45" je tempo od 3':45", ne glede na višino utripa in našega dnevnega počutja. Enkrat nam je lažje, drugič težje. Zaradi tega ne smemo zmanjšati tempo, če želimo pravi učinek vadbe.
Če želimo teči 10 km v 40 min, moramo biti sposobni teči tempo 4':00" v času trajanja od vsaj 40 min ne oziraje na višino utripa in počutje

.
To pomeni, da moramo vaditi krajše distance v višjem in daljše v nižjem tempu od ciljnih 4':00'', na katerega se želimo adaptirati. Pri katerem utripu bomo to dosegli je samo informativnega pomena. Če za dosego cilja moramo prepogosto hoditi v "
rdeče" številke, je izhodišče/želja nerealna in jo moramo korigirati.
Željeni tempo od 4':00" ali kakšen drugi tempo, je vodilo za določitev stopnje obremenitve in pričakovanega učinka treninga. Utrip pa nam pove samo to, kako se telo pri tem tempu na ta dan počutilo

in ali bomo mogoče planirani zahtevni trening, prestavili na sledeči "boljši" dan....ali celo korigirali plan vadbe.
When you go hard, go really hard. When you go easy, go really easy !