Zadnje novičke

[silvomajster]

Živjo,

politika močno vpliva na naše športanje. Količina časa za tek, kdaj lahko tečem, na katere tekme lahko grem, posledično kako hiter in vzdržljiv sem, itd., je bolj ali manj odvisno od politike. Naj dam primer: Ker ne deluje delovna inšpekcija, delam namesto 8 ur na delovni dan in 40 ur na teden (zakonsko), po 10, tudi 12 ur na dan (še potem nimam miru) in zmanjka časa za tekanje. Da ne pišem o tem kdaj sem nazadnje kupil tekaške copate ali kdaj so jih kolegi, ki so brezposelni...Močno dvomim, da bi delovanje inšpekcije znižalo število delovnih mest, saj bi delalo več ljudi, če bi mi delali toliko, kot je zakonsko predpisano.

Ko sem bral o političnem organiziranju Slovenske civilne družbe (http://www.civilnadruzba.si), me je spreletelo, da bi lahko prek njih vplival na spoštovanje delovne zakonodaje (če sindikati in obstoječi politiki ne) in druge probleme, ki jih imamo. Imel bi več časa za tek, bil bi hitrejši in srečnejši. In ne samo jaz, tudi vi.

Kaj menite o tem? Poznate še kakšne probleme, ki bi jih lahko odpravili, če bi bila (politična) volja? Kako bi lahko zakone priredili za bolj varen šport (npr. avto ne sme prehitevati kolesarja, ko gre nasproti drugo vozilo ali psov se ne sme spuščati na tekače...)? Se jim priključimo?

Tudi ostalim zaposlenim želim več časa za tekanje, brezposelnim pa čimprej službo, ki ne bo uničila njihovih športnih užitkov.

Silvo

[Igi69]

Zakonska delovna obveznost po 8 ur dnevno in 40 ur tedensko velja kot povprečje v obdobju 6 mesecev. To pomeni, da lahko delaš včasih tudi več, celo po 56 ur tedensko, nato pa toliko manj. Ko delaš več, tečeš manj in bolj počasi za sprostitev, pa bo

[MihaPR]

Me prav zanima, kdaj bo prišel tisti čas v teh 6 mesecih, ko bom lahko delal manj

[silvomajster]

Igi69,

čisto po svoje ste si interpretirali Zakon o delovnih razmerjih in dodali nekaj svojih idej (očitno imate interes delodajalca). Če se motim, vas prosim, da napišete kje piše (kateri zakon in člen) to, kar ste naložili/zavajali.
143.člen Zakona o delovnih razmerjih ureja nadurno delo. Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, 20 na mesec in 180 ur na leto, pri čemer delo ne sme trajati več kot 10 ur na dan. 142. člen pa določa, da redni delovni čas ne sme trajati več kot 40 ur na teden. Sem že napisal, da mora biti nadurno delo plačano (tudi več kot redno delo)?
Če bi delovala delovna inšpekcija in bi se upošteval Zakon, bi lahko imel več prostega časa in se nam sploh ne bi bilo treba ubadati s takšnimi zadevami. Zaposlenih bi bilo več, managerji pa bi se, namesto (najlažjega) zniževanju stroškov dela, posvečali resnemu delu - iskanju novih poslovnih priložnosti (torej večanju prihodkov). Pa še zaposleni bi imeli čas, da bi razmišljali o tem.
In Igi69, vem da želite da tečem(o) manj, ker bom(o) s tem počasnejši in boste vi relativno hitrejši, pozabljate pa, da smo s tem povprečno vsi počasnejši.

[Sončka]

Silvomajster,

če gre skupaj šport in politika, ne vem. In če se je smiselno borit za to, da avto spoštuje kolesarja in da lastniki psov spoštujejo tekače, vsekakor mislim, da ne, ker se zna zgodit, da ljudje sploh ne bodo več ven hodili, ker si bodo morali preden primejo za kljuko, prebrati spletno stran Državnega zbora, ker je bil mogoče sprejet nov zakon, kako pravilno odpirat svoja lastna vrata, ko odhajaš ven
Sem mnenja, da je trenutek idealen za tistega, ki bi se želel začeti ukvarjati s politiko, saj bi na teh volitvah, ki pridejo, zmagal prav on/ona. In sem mnenja, da je politika del nas in da ni vedno pravi odgovor, da je bolje, če se ne brigamo zanjo. Mislim, da danes res marsikdo dela za dva in da bi verjetno res bilo več delovnih mest, če bi delali v okviru zakona. Če bi kdo prišel s pravim odgovorom in akcijo, ga prav rada podprem. Ideja, da bi se to spremenilo, se mi zdi odlična, samo: borit se proti kapitalizmu?!
Civilnadružba.si je sicer blazno uspešna, ampak na volitvah pa le ne bodo spravili skupaj kaj pametnega, pomojem velik dima okrog nič. Podpisi, ki se tam zbirajo ne vem, čemu so namenjeni.
Vsekakor pa zanimiva tema, prelepo bi bilo, če bi se kaj pametnega iz tega izcimilo.
Lp, Sončka

[ajdica]

Jaz pa ne vem, a sem ta trenutek preveč utrujena in tečna ali pa je tole res čisto mešanje hrušk, jabolk in krompirja. Iz tega kar sem prebrala, sem dobila občutek, da gre za tisto varjanto, ko hočeš po vsej sili povezati točko A z točko B oz. temo A z temo B, čeprav za uspeh uporabiš čisto izvite povezave (nekaj takega kot zakaj je čokolada pravzaprav ultra zdrava- ker vsebuje kakav-super to je iz rastline, torej je pravzaprav zelenjava, ta pa je zdrava...ker ima noter mleko, mleko pa so same beljakovine in to je zdravo itd...)...ne vem, če sem dobila napačen vtist, potem se opravičujem za tole kritiko...in grem raje spat!
lp

[raziskovalec]

Politiko ustvarjajo stranke. Skoraj izključno tiste, ki pridejo v parlament (Državni zbor).
Pogoj je ustrezno število članov na terenu, nekaj financ in program, ki naj bi ustrezno prepričal volilce. Program mora obsegati vse pore družbenega življenja (ne le npr. šport), sicer stranka nima niti teoretičnih možnosti.
Stranka ljubiteljev piva, vina ali športa ali teka torej nima šans na političnem prizorišču. Ker ji je skupno le pivo, vino, šort ali tek, v vsem ostalem, pa ne more izoblikovati enotnega mnenja.

Glede civilne družbe bom uporabičl znanje iz Wikipedije:
"Civilna družba je skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo svoje interese in s tem skrbijo za izvrševanje javnega interesa. V slabši luči se civilni družbi reče tudi protestniki. Kriterij za uvrstitev med civilno-družbene organizacije je, da njen namen ni pridobivanje materialnih sredstev oziroma ustvarjanje dobička ali vstop v območje oblasti, kar je značilno za politične stranke. Pravno so zato opredeljene tudi kot neprofitne organizacije. Ni pa izključeno pridobivanje sredstev za izvajanje osnovne dejavnosti niti poklicno, plačano, delo v takih organizacijah.

Definicije civilne družbe so si zelo različne in velikokrat nasprotujoče. Največkrat se kot civilno družbo smatra:
nevladne organizacije
neprofitne organizacije
sindikate
kulturne, verske skupine
človekoljubne organizacije
dobrodelne organizacije
naravovarstvene skupine
potrošniki
mediji
Civilna družba je mehanizem ljudstva za vsakodnevni vpliv na oblast po volitvah. Je aktivna družba, in je bistveni del demokracije. V državah brez civilne družbe obstaja večja možnost, da oblast začne delovati ne v dobro ljudstva, ampak v dobro same sebe.
Države s civilno družbo so države z demokratično tradicijo."

Bistvo civilne družbe je torej, da ni politična stranka, Če se "Civilna-družba" angažira kot stranka, kot je razvidno iz povezave ni več civilna družba, pač pa le stranka.

Kršenje delovne zakonodaje pa je stvar za tržnega inšpektorja. Tu bi pravna država morala delovati.
Če ne deluje so tu še sindikati in politika.

Eno uro za šport na dan pa mislim, da lahko vsak najde. ne glede na obremenitev na delovnem mestu in doma.

Ajdica, čisto prav imaš, nekatere stvari povežeš lahko le na silo. Npr, rekreativni šport in politiko. Noben politik se ne bo nikoli izjasnil proti rekreativnemu športu.
Moj glas gre torej v poslednji dve kategoriji. Običajno sem bolj vljuden, tokrat pa sem bil malo manj in glasoval za ostrejšo varianto. Oprosti Silvo.

[spela*]

Glede civilne družbe bom uporabičl znanje iz Wikipedije:

Daj Razy, nehaj cviklat!

Politiko ustvarjajo stranke. Skoraj izključno tiste, ki pridejo v parlament (Državni zbor). Pogoj je ustrezno število članov na terenu, nekaj financ in program,

Ja, v idealni demokraciji ... Ne vem, če je pri nas program ravno značilnost strank ...
Sicer pa se strinjam s tabo ...

[raziskovalec]

Glede civilne družbe bom uporabičl znanje iz Wikipedije:
Daj Razy, nehaj cviklat!

Bom komentriral le tole. Če prav razumem, je cviklanje prepisovanje dejstev iz Wikipedije in uradnih listov in njihova prodaja za denar v obliki avtorskega dela, ki je dobila ime po slovenskem politiku Milanu M. Cviklu.

Moj prispevek je popolnoma volunterski in tudi sposojeno sem dal lepo v narekovaj, tako da sodim da nikakor ne gre za cviklanje


Je pa seveda filozofsko vprašanje zakaj Cvikl ni cvikal ko je cviklal. Nomen est omen kot bi rekli stari latinci torej včasih ne drži.