- 18 Nov 2011, 07:39
#266903
Ne bodi naiven...
Evo spisek "Slovenk leta":
Mojca Drčar Murko (1988)
Takrat novinarka Teleksa in kandidatka za predsednico slovenskega predsedstva.
Viktorija Potočnik (1989)
V 80. letih znana kot borka za človekove pravice in za civilno služenje vojaškega roka, Slovenka leta je postala ravno zaradi svojega boja v skupščini.
Ljerka Bizilj (1990)
Novinarka in urednica precej gledanih oddaj na nacionalni televiziji in nekdanja poslanka.
Tanja Starič (1991)
Novinarka, ki je spremljala glavne politične dogodke tistega časa. Svojo zmago med štirinajstimi najvidnejšimi ženskami v Sloveniji je doživela kot priznanje vsem novinarjem.
Vida Jeraj-Hribar (1992)
Takrat 91. letna violinistka, Evropejka in pisateljica, umetnica, avtorica Večerne sonate, v kateri obuja spomine na svoja dunajska, pariška in ljubljanska leta.
Vida Žabot (1993)
Takratna redovnica je simbol harmonije, notranje lepote, čistosti, vedrine, ponosa, svobode, v bitki za slovenski jezik se je postavila proti cerkvi. Kasneje je iz redovniškega življenja izstopila in svoje poslanstvo začela živeti drugače.
Mila Kačič (1994)
Igralka, nekdanja članica opernega zbora, članica Ljubljanske Drame, uveljavljena in v tujini nagrajena avtorica štirih pesniških zbirk.
Metka Klevišar (1995)
Onkologinja, ki je skupaj s sodelavci leta 1995 ustanovila Slovensko društvo Hospic - neprofitno organizacijo, ki spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce ter si prizadeva za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja v slovenski družbi.
Brigita Bukovec (1996)
Dobitnica srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Atlanti, atletinja državna rekorderka v teku na 100 m z ovirami, 60 m z ovirami in 50 m z ovirami.
Irena Polanec (1997)
Tudi v tujini uveljavljena slikarka s prepoznavnim slogom, katere slike krasijo domove svetovno znanih ljudi.
Emilija Baranja (1998)
Požrtvovalna mati in skrbnica dveh otrok s cerebralno paralizo.
Milena Močivnik (1999)
Pasja zavetnica, ki je pse je dobila v dar od ljudi, ki so se svojih ljubljenčkov naveličali in ni mogla pogledati stran in živeti samo svojega normalnega življenja.
Marija Zakušek (2000)
Rejnica kar 43 rejniških otrok, od katerih niti eden med njimi ni zrasel pod njenim srcem, vendar je za mnoge edina, prav za vse pa najboljša mama na svetu.
Vlasta Jeseničnik (2001)
Takratna moskovska dopisnica RTV Slovenija je bralce navdušila s porolanjem iz vojnega Afganistana in nagrado posvetila afganistanskim ženskam, ki po njenih besedah še vedno nimajo pravice do lastnega življenja.
Štefka Kučan (2002)
Soproga nekdanjega predsednika države in tista prva dama Slovenije, ki je postavljala standarde, kakšna mora biti ženska ob boku 'očeta naroda'.
Benka Pulko (2003)
Svetovna popotnica Benka Pulko, ki ji je uspelo sami z motorjem obkrožiti svet. V petih letih in pol postala prva ženska, ki je na motorju prevozila vseh sedem celin in se kar s tremi rekordi vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov.
Irena Grafenuer (2004)
Svetovno znana flavtistka, ki je odkrito povedala, da je na smrt bolna in s tem želela prepričati čim večje število Slovencev, da bi se vpisali na seznam prostovoljnih darovalcev in tako pomagajo rešiti življenja.
Mojca Senčar (2005)
Zdravnica in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku na dojkah Europa Donna, ki je tudi sama premagala to bolezen.
Metka Zorc (2006)
Kardiologinja, ki so jo bralci zagotovo izbrali zaradi številnih bolnikov, ki jih je zdravila in jim pomagala.
Lilijana Kornhauser Cerar (2007)
Vodja enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov ljubljanske porodnišnice.
Neža Maurer (2008)
Slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja. Njene pesmi nas ganejo.
Katarina Kresal (2009)
Političarka in ministrica za notranje zadeve, ki je odločno uveljavila pravice izbrisanih in se zavzela za ureditev položaja istospolno usmerjenih ter zgled ženskam, ki morda še zbirajo pogum, da bi stopile na lastno pot.
Petra Majdič (2010)
Smučarska tekačica, ki je v herojskem teku s kar petimi zlomljenimi rebri izpisala najbolj dramatično zgodbo olimpijskih iger v Kanadi. Nato se je z zgodovinsko bronasto kolajno in - kljub poškodbam - z nasmehom na obrazu vrnila domov.
INOT napisal/-a:Hočem pač samo povedati, da moraš za naziv Slovenka leta tudi dejansko nekaj narediti za Slovenijo.
Ne bodi naiven...
Evo spisek "Slovenk leta": Mojca Drčar Murko (1988)
Takrat novinarka Teleksa in kandidatka za predsednico slovenskega predsedstva.
Viktorija Potočnik (1989)
V 80. letih znana kot borka za človekove pravice in za civilno služenje vojaškega roka, Slovenka leta je postala ravno zaradi svojega boja v skupščini.
Ljerka Bizilj (1990)
Novinarka in urednica precej gledanih oddaj na nacionalni televiziji in nekdanja poslanka.
Tanja Starič (1991)
Novinarka, ki je spremljala glavne politične dogodke tistega časa. Svojo zmago med štirinajstimi najvidnejšimi ženskami v Sloveniji je doživela kot priznanje vsem novinarjem.
Vida Jeraj-Hribar (1992)
Takrat 91. letna violinistka, Evropejka in pisateljica, umetnica, avtorica Večerne sonate, v kateri obuja spomine na svoja dunajska, pariška in ljubljanska leta.
Vida Žabot (1993)
Takratna redovnica je simbol harmonije, notranje lepote, čistosti, vedrine, ponosa, svobode, v bitki za slovenski jezik se je postavila proti cerkvi. Kasneje je iz redovniškega življenja izstopila in svoje poslanstvo začela živeti drugače.
Mila Kačič (1994)
Igralka, nekdanja članica opernega zbora, članica Ljubljanske Drame, uveljavljena in v tujini nagrajena avtorica štirih pesniških zbirk.
Metka Klevišar (1995)
Onkologinja, ki je skupaj s sodelavci leta 1995 ustanovila Slovensko društvo Hospic - neprofitno organizacijo, ki spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce ter si prizadeva za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja v slovenski družbi.
Brigita Bukovec (1996)
Dobitnica srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Atlanti, atletinja državna rekorderka v teku na 100 m z ovirami, 60 m z ovirami in 50 m z ovirami.
Irena Polanec (1997)
Tudi v tujini uveljavljena slikarka s prepoznavnim slogom, katere slike krasijo domove svetovno znanih ljudi.
Emilija Baranja (1998)
Požrtvovalna mati in skrbnica dveh otrok s cerebralno paralizo.
Milena Močivnik (1999)
Pasja zavetnica, ki je pse je dobila v dar od ljudi, ki so se svojih ljubljenčkov naveličali in ni mogla pogledati stran in živeti samo svojega normalnega življenja.
Marija Zakušek (2000)
Rejnica kar 43 rejniških otrok, od katerih niti eden med njimi ni zrasel pod njenim srcem, vendar je za mnoge edina, prav za vse pa najboljša mama na svetu.
Vlasta Jeseničnik (2001)
Takratna moskovska dopisnica RTV Slovenija je bralce navdušila s porolanjem iz vojnega Afganistana in nagrado posvetila afganistanskim ženskam, ki po njenih besedah še vedno nimajo pravice do lastnega življenja.
Štefka Kučan (2002)
Soproga nekdanjega predsednika države in tista prva dama Slovenije, ki je postavljala standarde, kakšna mora biti ženska ob boku 'očeta naroda'.
Benka Pulko (2003)
Svetovna popotnica Benka Pulko, ki ji je uspelo sami z motorjem obkrožiti svet. V petih letih in pol postala prva ženska, ki je na motorju prevozila vseh sedem celin in se kar s tremi rekordi vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov.
Irena Grafenuer (2004)
Svetovno znana flavtistka, ki je odkrito povedala, da je na smrt bolna in s tem želela prepričati čim večje število Slovencev, da bi se vpisali na seznam prostovoljnih darovalcev in tako pomagajo rešiti življenja.
Mojca Senčar (2005)
Zdravnica in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku na dojkah Europa Donna, ki je tudi sama premagala to bolezen.
Metka Zorc (2006)
Kardiologinja, ki so jo bralci zagotovo izbrali zaradi številnih bolnikov, ki jih je zdravila in jim pomagala.
Lilijana Kornhauser Cerar (2007)
Vodja enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov ljubljanske porodnišnice.
Neža Maurer (2008)
Slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja. Njene pesmi nas ganejo.
Katarina Kresal (2009)
Političarka in ministrica za notranje zadeve, ki je odločno uveljavila pravice izbrisanih in se zavzela za ureditev položaja istospolno usmerjenih ter zgled ženskam, ki morda še zbirajo pogum, da bi stopile na lastno pot.
Petra Majdič (2010)
Smučarska tekačica, ki je v herojskem teku s kar petimi zlomljenimi rebri izpisala najbolj dramatično zgodbo olimpijskih iger v Kanadi. Nato se je z zgodovinsko bronasto kolajno in - kljub poškodbam - z nasmehom na obrazu vrnila domov.
Ne živim zato, da tečem ampak tečem zato, da živim...
.
