- 30 Mar 2012, 14:03
#275724
Mene je bolj zanimalo, kako je bilo z regeneracijo? Imet vsak mesec eno tako dolgo preizkušnjo ni kar tako 12 mesecev zpored...vsaj za res pravega začetnika.
Koliko intenzivno pa si se rekreirala preden si začela teči? Kr dejstvo je, da glava je pomembna, samo če telo ne more slediti, se lahko oba slikata nekam
To vem iz lastnih izkušenj.
No, verjamem pa nekaj: kakršnakoli oblika rekreacije (sploh, če je to kontinuirano od otroških let naprej) pred resnim tekom pomaga lahko v tem (poleg neke minimalne fizične pripravljenosti), da lažje in bolje poznamo svoje telo in samo zato pri teku boljši (samo)trenerji...lažje spoznamo, kako trenirati same sebe, da smo bolj učinkoviti in z malo napora naredimo dosti. To vidim pri sebi, bistveno lažje se prebijam skozi te začetne faze teka, kot čisti športni začetniki, bolj poznam svoje telo, lahko predvidim, kako bo reagiralo, veliko zadev je podobnih kot pri drugih športnih aktivnostih, treninge si zastavljam bolj specifično od tistih šablonskih programov na netu, tudi glede regeneracije in počitka hitreje in lažje ugotovim, kaj mi paše itd.
Tilcara napisal/-a:No..zdaj lahko nadaljujem...želela sem napisati, da bodo nekateri osebki moji eno-letni tekaški karieri oporekali: le kako lahko greš na toliko maratonov, brez sistematičnega treninga in malo kilometrine, to je vendar ne-odgovorno, posledično te čakajo poškodbe..., drugi bodo spet komentirali: Bravo, vse je v glavi in bodo krivični do tistih, ki si po enem letu ne drznejo vsaj na en maraton..skratka,NIKAR ne posplošujmo! Vsak ima svoje predispozicije, eni boljše, drugi slabše. Eni smo vedno nekaj malega športali (odbojka, surfanje, alpinizem, nekaj malega atletike, ampak nič zares), drugi spet tečejo, ker bi radi shujšali, ali ker jim je tek preprosto zanimiv...
Meni je trenutno tek način življenja, tečem, da začutim sebe, premikam meje, raziskujem svoje telo, včasih tekmujem za čas, včasih s svojo bolečino, včasih s svojo glavo, včasih pa dobim zagon, ko vidim na maratonu tekača ali tekačico brez roke, noge, pa gre naprej meni nič tebi nič in se smeji..ali pa, ko vidim znane obraze nekaterih Tf-jvcev![]()
Poslušati je treba sebe, tako glede prehrane, kot kilometrine. Zabavno je brati utrinke drugih, vendar na koncu boš ti mogel preteči do konca in nihče drug namesto tebe, nobena teorija in nobeni ultra lahki copati, kot TI, samo TIZdaj pa vprašanje: Ali je moj organizem pripravljen na maraton?!
Mene je bolj zanimalo, kako je bilo z regeneracijo? Imet vsak mesec eno tako dolgo preizkušnjo ni kar tako 12 mesecev zpored...vsaj za res pravega začetnika.
Koliko intenzivno pa si se rekreirala preden si začela teči? Kr dejstvo je, da glava je pomembna, samo če telo ne more slediti, se lahko oba slikata nekam

No, verjamem pa nekaj: kakršnakoli oblika rekreacije (sploh, če je to kontinuirano od otroških let naprej) pred resnim tekom pomaga lahko v tem (poleg neke minimalne fizične pripravljenosti), da lažje in bolje poznamo svoje telo in samo zato pri teku boljši (samo)trenerji...lažje spoznamo, kako trenirati same sebe, da smo bolj učinkoviti in z malo napora naredimo dosti. To vidim pri sebi, bistveno lažje se prebijam skozi te začetne faze teka, kot čisti športni začetniki, bolj poznam svoje telo, lahko predvidim, kako bo reagiralo, veliko zadev je podobnih kot pri drugih športnih aktivnostih, treninge si zastavljam bolj specifično od tistih šablonskih programov na netu, tudi glede regeneracije in počitka hitreje in lažje ugotovim, kaj mi paše itd.