Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
#275724
Tilcara napisal/-a:No..zdaj lahko nadaljujem...želela sem napisati, da bodo nekateri osebki moji eno-letni tekaški karieri oporekali: le kako lahko greš na toliko maratonov, brez sistematičnega treninga in malo kilometrine, to je vendar ne-odgovorno, posledično te čakajo poškodbe..., drugi bodo spet komentirali: Bravo, vse je v glavi in bodo krivični do tistih, ki si po enem letu ne drznejo vsaj na en maraton..skratka,NIKAR ne posplošujmo! Vsak ima svoje predispozicije, eni boljše, drugi slabše. Eni smo vedno nekaj malega športali (odbojka, surfanje, alpinizem, nekaj malega atletike, ampak nič zares), drugi spet tečejo, ker bi radi shujšali, ali ker jim je tek preprosto zanimiv...
Meni je trenutno tek način življenja, tečem, da začutim sebe, premikam meje, raziskujem svoje telo, včasih tekmujem za čas, včasih s svojo bolečino, včasih s svojo glavo, včasih pa dobim zagon, ko vidim na maratonu tekača ali tekačico brez roke, noge, pa gre naprej meni nič tebi nič in se smeji..ali pa, ko vidim znane obraze nekaterih Tf-jvcev :D

Poslušati je treba sebe, tako glede prehrane, kot kilometrine. Zabavno je brati utrinke drugih, vendar na koncu boš ti mogel preteči do konca in nihče drug namesto tebe, nobena teorija in nobeni ultra lahki copati, kot TI, samo TI :wink: Zdaj pa vprašanje: Ali je moj organizem pripravljen na maraton?! :wink:



Mene je bolj zanimalo, kako je bilo z regeneracijo? Imet vsak mesec eno tako dolgo preizkušnjo ni kar tako 12 mesecev zpored...vsaj za res pravega začetnika.

Koliko intenzivno pa si se rekreirala preden si začela teči? Kr dejstvo je, da glava je pomembna, samo če telo ne more slediti, se lahko oba slikata nekam :) To vem iz lastnih izkušenj.

No, verjamem pa nekaj: kakršnakoli oblika rekreacije (sploh, če je to kontinuirano od otroških let naprej) pred resnim tekom pomaga lahko v tem (poleg neke minimalne fizične pripravljenosti), da lažje in bolje poznamo svoje telo in samo zato pri teku boljši (samo)trenerji...lažje spoznamo, kako trenirati same sebe, da smo bolj učinkoviti in z malo napora naredimo dosti. To vidim pri sebi, bistveno lažje se prebijam skozi te začetne faze teka, kot čisti športni začetniki, bolj poznam svoje telo, lahko predvidim, kako bo reagiralo, veliko zadev je podobnih kot pri drugih športnih aktivnostih, treninge si zastavljam bolj specifično od tistih šablonskih programov na netu, tudi glede regeneracije in počitka hitreje in lažje ugotovim, kaj mi paše itd.
#275725
Na koncu ljubljanskega maratona leta 2009 sem si zapisal sledeče:
Pred naslednjo borbo naj kapitan upošteva sledeče:
- na štart naj ne pride tri ure pred štartom
- obleče naj se vremenu primerno
- ne ogreva naj se tri ure
- naj pred maratonom ne preizkuša neutečene stvari, kot so nove superge
- naj mogoče malo manj popije pred štartom
- in najpomembneje, naj v zadnjem tednu pred odisejado zaklene pivo v trezor, za katerega pa ne pozna vstopne kode
#275726
Radolca napisal/-a:Na koncu ljubljanskega maratona leta 2009 sem si zapisal sledeče:
Pred naslednjo borbo naj kapitan upošteva sledeče:
- na štart naj ne pride tri ure pred štartom
- obleče naj se vremenu primerno
- ne ogreva naj se tri ure
- naj pred maratonom ne preizkuša neutečene stvari, kot so nove superge
- naj mogoče malo manj popije pred štartom
- in najpomembneje, naj v zadnjem tednu pred odisejado zaklene pivo v trezor, za katerega pa ne pozna vstopne kode

Lahko pa pivo dobi ob progi, da potem lažje leti a ne? :D
#275749
Ulikses -----> preden sem začela teči, sem dvakrat rodila :lol: Še pred tem pa občasno hodila v hribe (Juilijci, Kamniške, Patagonija..), malce plezala, včasih smučala, včasih tekla, včasih kolesarila..
Po dveh porodih, sem bila precej "razštelana", zato sem začela teči bolj počasi.
Po prvih treh maratonih je bila regeneracija dva-tri dni. Mimogrede: tekme niso bile razporejene sorazmerno na eno leto. V enem mesecu sem pretekla recimo dva maratona in eno ultro :wink:
Danes, ko pretečem maraton, imam 3 ure po maratonu težke noge, včasih težje vstanem..naslednji dan se počutim, kakor da ne bi tekla.
Po teku sem sicer previdna kaj jem..ponavadi pijem sirotko, čokoladno mleko..kasneje pa še vse ostalo :D Skratka, z regeneracijo nimam problemov. Najbrž tudi emšo vpliva ---> 1977, ali pač :wink:
#275776
Tilcara napisal/-a:Ulikses -----> preden sem začela teči, sem dvakrat rodila :lol: Še pred tem pa občasno hodila v hribe (Juilijci, Kamniške, Patagonija..), malce plezala, včasih smučala, včasih tekla, včasih kolesarila..
Po dveh porodih, sem bila precej "razštelana", zato sem začela teči bolj počasi.
Po prvih treh maratonih je bila regeneracija dva-tri dni. Mimogrede: tekme niso bile razporejene sorazmerno na eno leto. V enem mesecu sem pretekla recimo dva maratona in eno ultro :wink:
Danes, ko pretečem maraton, imam 3 ure po maratonu težke noge, včasih težje vstanem..naslednji dan se počutim, kakor da ne bi tekla.
Po teku sem sicer previdna kaj jem..ponavadi pijem sirotko, čokoladno mleko..kasneje pa še vse ostalo :D Skratka, z regeneracijo nimam problemov. Najbrž tudi emšo vpliva ---> 1977, ali pač :wink:


aha, zgleda, da s starostjo se te zadeve izboljšujejo...povprečna starost ultramaratoncev je res okoli 50 :twisted:

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA