Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
#330116
haha, tale članek me je kar malo nasmejal. Se mi zdi, da je še ena zanimiva "kost za glodanje".. Sem prepričana, da se bo marsikdo "spotaknil" ob članek...ampak meni se zdi precej napisanega resnično res. Pa tako, malo "za nasmejat"

Prepričana sem, da so "različne skupine" tekačev, vsakemu ustreza nekaj drugega... pa konec koncev je zanimivo videti "kako nas gledajo navadni smrtniki" :)

In v katero skupino spadaš ti? sosed? :)

Komentar tekača iz naslonjača: Tek je večen



Vir / Avtor: Vito Avguštin DNEVNIK

5. september 2014 (nazadnje spremenjeno: 6:02 5. september 2014)

Oznake: NasvetiLM

Dejstvo je, da je tekačev v Sloveniji vsak dan več. Tek je namreč 'in'. Opaziti je možno, da so se glede na zgornji ugovor oziroma vprašanje, zakaj naj bi kdo tekel, izoblikovale skupine sorodnih tekačic in tekačev. Najprej je kar nekaj takšnih, ki jim je pomembno zgolj, da dobro izgledajo, ko tekajo v največji gneči v središču mesta med avtomobili in mopedi, po asfaltiranih pločnikih ali pa kar po cesti. Ta skupina je lahko prepoznavna, saj imajo vsi športno opremo, kot da bi pravkar stopili z oglasnega panoja. Vedno sem se spraševal, ali so tako lepi in vitki zato, ker tekajo ali pač tekajo, ker so tako lepi in vitki in radi vidijo, da to opazimo tudi drugi. Zelo so samozavestni, ker vedo, da jih vsi gledamo in jim to zadostuje. In še nekaj je, največkrat so brez ene same potne srage na obrazu.

V drugi skupini so tekačice in tekači, ki imajo tudi vrhunsko opremo (saj veste, posebno perilo, pregrešno drage športne copate, vesoljska sončna očala, na roki pa masivne športne ure …), a niso tako popolno lepi in vitki, ampak bolj mišičasti, kitasti. Prav opazno je, da tudi ti potrebujejo pozornost, saj med tekom stalno pogledujejo okoli, če jih kdo gleda. In če jih, se jim na obrazu v trenutku izriše prav poseben, rahlo brezbrižen izraz, ki pa naravnost zasije, ko v občudujočih pogledih, ki so uperjeni proti njemu ali njej, začuti vsaj kanček nevoščljivosti. Ta skupina tekačic in tekačev je navadno zelo zadihana in še nekoliko pospeši v trenutku, ko steče mimo navadnih zemljanov.

Sledi po, mojem mnenju, dokaj ogrožena skupina, saj ob njej vedno pomislim na urgentni blok Kliničnega centra. To so tekačice in tekači, pri katerih niti ne opazimo, kakšno opremo imajo, ampak ob gledanju trepetamo, kdaj se bo kdo od njih nezavesten zgrudil na tla. Značilni so znojni kolobarji pod pazduhami, vidno premočena majica na hrbtu in prsih, temno rdeč obraz z izbuljenimi očmi, vse to pa na komaj premikajočem se telesu z nogami, ki ploskajoče padajo na tla, in rokami, ki nekontrolirano opletajo po zraku. Ker smo navadni zemljani osredotočeni predvsem na opazovanje njihovega boja za življenje, niti ne opazimo, ali dan za dnem tekajo eni in isti tekačice in tekači ali pa se pred našimi očmi izčrpavajo vedno novi obrazi.

Še ena skupina je – tekmovalci. Večina tistih, ki ne teče niti ne teka, bi si želela biti tekač, ampak zgolj tisti čas do starta. Saj veste, to je čas, ko se na tekmovalce lepijo zavistni pogledi občinstva; ko ti na videz malomarno raztegujejo mišice, se lenobno ogrevajo, prav počasi snamejo kapuco in potem še celoten zgornji del trenerke, ki je takšna kot v ameriških filmih, pa nekaj stalno tipkajo na masivni ročni uri, ki je kot vesoljski računalnik … Pa še nekaj drobnih trenutkov je, ko bi si vsak želel biti tekač. Na koncu, tistih dvajset metrov pred ciljem, ko tekmovalci pospešijo in nato hitreje kot na kateremkoli delu proge zmagoslavno pretečejo ciljno črto, dvignejo roke, hip za tem pa že analizirajo podatke, ki jih gledajo na masivni ročni uri. Mimogrede: takrat vedno pomislim, kako dober rezultat bi šele dosegli, če na roki ne bi nosili tega balasta, ampak zgolj tekli.


celoten članek: http://www.dnevnik.si/magazin/prosti-ca ... k-je-vecen



Seveda pa je treba poudariti da obstaja "še ena skupina tekačev". Ljudi, ki enostavno radi tečemo. In enostavno uživamo v tem in s ene obremenjujemo z ničemer drugim :) Leta tečejo in mi tečemo z njimi, kajne!? :)
#330118
:D
je kar nekaj resnice in komike v članku.

Samo res pa je, da članek kategorizira samo eno skupino tekačev...t.im. nastavljače, torej take, ki predvsem želijo biti videni zaradi (grem po vrsti, kot je v člank) : telesa, opreme, truda ali rezultata.

Te je dejansko avtor pač opazil...pozabil (oz. jih ni opazil) pa je na vse druge, ki tečejo pač manj "opazno" oz. tečejo zaradi teka...
#330119
klas napisal/-a::D
je kar nekaj resnice in komike v članku.

Samo res pa je, da članek kategorizira samo eno skupino tekačev...t.im. nastavljače, torej take, ki predvsem želijo biti videni zaradi (grem po vrsti, kot je v člank) : telesa, opreme, truda ali rezultata.

Te je dejansko avtor pač opazil...pozabil (oz. jih ni opazil) pa je na vse druge, ki tečejo pač manj "opazno" oz. tečejo zaradi teka...



Avtor v zadnjem odstavku dopušča možnost, da obstajajo tekači "ki tečemo po njemu nepozananih poteh, nas niti ne srečava, ampak je celo prepričan da v teku uživamo (mislim, da smo to "pravi tekači" ) :) : " Kolegica, ki je sicer povsem razumna, duhovita, izobražena in jo ob tem krasi še vse, kar bi lahko naštel komu v prid, je iz meni neznanih razlogov tudi navdušena tekačica in celo trdi, da je tek večen. Ob tem se mi zdi smiselno poudariti, da vedno teče tako, da nikogar ne moti oziroma izbira takšne proge, da nihče ne moti nje. Teče po gozdu, ob robu travnikov … nikoli po cestah, pločnikih ali kolesarskih stezah. Pravi oziroma trdi, da je takšnih, kot je ona, veliko. Ne vem, ker jih ne vidim, ampak ravno v tem je najbrž pot do resničnosti njenega prepričanja, da je tek večen. Očitno je nepopustljivo, neuničljivo jedro tekaštva, ki je odporno tudi proti kliničnemu zdravljenju, s tem, da je skrito, v ilegali in tajno, odporno in neobčutljivo za vplive preostalega sveta. Skoraj prepričan sem, da jim je ob vsem tem tek celo všeč."
#330120
ja članek je enostranski zgolj iz tega ker je opazovanje narejeno le v strogem mestu in tudi ker je le opazovalec. če bi se še več pogovoril je teh skupin še več :D
ampak vseeno zabaven prispevek :D
#330123
Kakšrno koli kategoriziranje je neumnost.

Nisem v nobeni od teh skupin. Kajti v resnici:
- rada tečem
- rezultat na tekmi mi je pomemben
- zaradi tega tudi kakšen od mojih treningov izgleda, kot da se mučim
- mi ni vseeno, ali za tek oblečem strgano ali preveliko majico

Tako da se mi to postavljanje "jaz sem tisti, ki dela prav, ker v teku uživa, zato sem boljši od vas" zdi neumno.
#330124
spela* napisal/-a:Kakšrno koli kategoriziranje je neumnost.

Nisem v nobeni od teh skupin. Kajti v resnici:
- rada tečem
- rezultat na tekmi mi je pomemben
- zaradi tega tudi kakšen od mojih treningov izgleda, kot da se mučim
- mi ni vseeno, ali za tek oblečem strgano ali preveliko majico

Tako da se mi to postavljanje "jaz sem tisti, ki dela prav, ker v teku uživa, zato sem boljši od vas" zdi neumno.



Nikjer nisem omenila, da se "moramo kategorizirati"...

je pa članek definitivno zelo hudomušno in zabavno napisan - in roko na srce, vsak od nas spada "malo bolj" v eno "kot malo manj" v drugo skupino pa če si prizna ali ne!

Jaz spadam v vse kategorije! včasih rada "pošmekam", včasih si rada oblečem bratov pulover in se skrijem v gozd in nabiram kilometre in definitivno včasih zgledam kot, da bom vsak čas izdihnila :D

Tako da...jaz vsak dan v kako drugo kategorijo spadam. :P
#330128
Šmarnagora napisal/-a:Sledi po, mojem mnenju, dokaj ogrožena skupina, saj ob njej vedno pomislim na urgentni blok Kliničnega centra. To so tekačice in tekači, pri katerih niti ne opazimo, kakšno opremo imajo, ampak ob gledanju trepetamo, kdaj se bo kdo od njih nezavesten zgrudil na tla. Značilni so znojni kolobarji pod pazduhami, vidno premočena majica na hrbtu in prsih, temno rdeč obraz z izbuljenimi očmi, vse to pa na komaj premikajočem se telesu z nogami, ki ploskajoče padajo na tla, in rokami, ki nekontrolirano opletajo po zraku. Ker smo navadni zemljani osredotočeni predvsem na opazovanje njihovega boja za življenje, niti ne opazimo, ali dan za dnem tekajo eni in isti tekačice in tekači ali pa se pred našimi očmi izčrpavajo vedno novi obrazi.


Sem to jast? Že dvanajsto leto? Za se zjokat! :--( :shock: :--(
Ma, meni prav nič ne manjka. Niti urgenca ne... Je v cilju vedno prav zelo lepo... :laola
#330130
Ah pač tipično kislokumarično pretiravanje in karikiranje. Precej zlizano, bi rekel. Že stavek, da je tek sedaj "in" sem slišal v zadnjih sedmih letih že tolikokrat, da mu ne verjamem več. Pri čemer ne mislim odkrivat kateri del stavka morda ne drži: ali da je "sedaj" ali da je "in" - kot se zdi, v nekem slabšem pomenu "in"-a.
Članki kot je ta ne naredijo ničesar koristnega, razen da morda nekega kavčkrofka nasmejijo in potolažijo, ker se ne gre "teh štosov". Govorim iz izkušenj. Ravno zariplost v obraz, sopihanje (kot lokomotiva) pivski trebušcek in prst na mobilcu za hitri klic na 112 (v resnici za štoparico, ampak kako bodo pa drugi vedeli?) so me lep čas gnali v tek po temi, v poznih večernih urah.
Skratka avtorju v brk vam pravim: tečte pač. V fensi roza gatkah z všitimi srebrovimi nitkami (antibakterijskimi se razume), ali pa bobažnih boksercah, z gsm računalniki ali pač zgolj "never give up" zapestnicami na rokah, na teku v visokih petkah, lumpi teku, dm teku, ali teku od domače štale do sosedovega kozolca na drugem kuclju. Tečte pač in predvsem, pustite druge teči.
#330134
Uf, tale "papirnati blogger" je spregledal malo morje vrst tekačev... Da mu malo pomagam:

- Tekačice, ki tečejo lepo počasi pod 6 min / km, včasih s slušalkami, včasih ne, včasih v 10 let stari trenirki, včasih v mesec dni starem tekaškem kompletu, IN KI S STOPALI RIŠEJO VODORAVNE KROGE oz. jim jih tako čudno meče ven iz linije telesa. Nimam pojma, kako se uradno reče temu gibanju in zakaj pride do tega, bi pa prav rad zvedel. Ker so to v 99% primerov to ženske, jim sam pravim "račke".

- Trenerji. Vedno v paru. Trener ima na obrazu izraz, kot da se počasi sprehaja zgodaj zjutraj ob morski obali. Ubožec zraven njega je iz "ogrožene skupine" iz originalnega članka. Spola sta enakomerno zastopana: včasih hoče nadebudni mladec shujšati svojo "šunkico", včasih pa ona svojega "šunkija", včasih gre za dva prijatelja / prijateljici, včasih pa za čisto pravega osebnega trenerja (se ga prepozna po definiranih mišicah in zagorelosti iz solarija).

- Ovčarji. Njihov naravni habitat je v Tivoliju in na trim stezi okoli Rožnika. V mesecih pred Ljubljanskim maratonom se razširijo na zahodni odsek PSTja. Ovčar je na čelu črede ovac (in kozlov), ki poslušno tečejo za njim. Če kdaj zaide na sredo črede, se cela čreda ustavi ob prvem ovinku, ko zbegani obrazki iščejo namig, ali je treba iti levo, desno ali naravnost.

- Svetilniki. Greš ponoči z lučko mimo Fužin ali "štepanca" in se kar naenkrat pred teboj nekaj zasveti kot novoletna jelka. Decembra še nismo, obris je premajhen za letalo, ki je zgrešilo Brnik ... aha, gre za narodno nošo ene od naših manjšin - najkice pa šušljava trenirka. Oboje seveda s kilometrom flurescenčnih našitkov in trakcev.

In tako naprej ...

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA