Zadnje novičke

[rubicon]

Lep pozdrav!
Tu sem prvič in samo z enim namenom. Da mi poskušate razložiti če mi seveda kdo zna, kaj se mi je zgodilo.
Namreč, trenutno treniram (fitness+tek) za neko določeno stvar. Nazadnje ko sem tekal, se pravi 11.9. sem se odločil da "zaključim" trening s 400m hitrim tekom (seveda sledilo je raztegovanje...). Kakorkoli že, pričel sem s hitrim tempom po 50m "strgalo". Dobil sem čuden občutek da zmorem več, kakšnih bolečin v nogah sploh nisem čutil, skratka biu sem brez bolečin, totalno skoncentriran na tek (četudi nisem delal na tem da bi bil) in ker sem biu prepričan nekako v sebi (poseben občutek predel prsi-glava) sem pospeševal. Ko sem biu že na robu mojih do prej znanih sposobnosti, sem še vedno imeu enak občutek da zmorem več le da je biu še enkrat močnejši, zato sem izkoristil in "našponal" do kraja. Ne vem kako to, vendar sem prvič v življenju dejansko živel samo za to, brez kakršnihkoli misli na kaj drugega, brez bremen, samo tek. Noge so same grabile za podlago, sploh, kot da bi padel v trans. Zanimivo je predvsem to, da nikoli nisem resno treniral teka, ali ga sploh oboževal. Pač tekal sem ker sem moral. No sedaj me zanima, če mi zna kdo to pojasniti, in kako bi se dalo natrenirati da bi ob željenem trenutku lahko to ponovil.
Hvala za razumevanje, strpnost, prosim čim več predlogov/mnenj.
LP, Rubicon

[raziskovalec]

Ja Rubikon,

to so doživljaji, ki jih doživi v takšni ali drugačni obliki marsikateri tekač.
Žal tega "trganja" nisi časovno oipredelil (objektiviziral), da bi vedel, kaj se ti je zgodilo. Pravzaprav pa za rekreativca to sploh ni pomembno. Samo, da si užival. Ne vem sicer koliko star in kakšne so tvoje ambicije, a načeloma se je čisto do konca našponati nevarno za poškodbe, užitek pa je prav gotovo.

KAj več bi ti povedal lahko nekdo, ki se spozna na tek na kratke proge. sam o tem nimam pojma.

Uživaj še naprej.

[rubicon]

19 let mam, ambicije...bit dober oz. sploh pridet v vojsko...pregled mam ta teden. To je to, časovno, ne vem tolk da sem odtekel teh 400m. Potem sem zaključil, občutki pa res, fenomenalni.
LP, Rubicon

[Hudl]

Temu se rece The zone ali Flow. To poskusajo bolj ali manj uspesno doseci vsi sportniki, pa tudi drugi ob kateremkoli opravilu. Sam sem to skusil samo parkrat v zivljenju. Bilo je super
Hudl

[rubicon]

Mene je zdej samo strah da tega ne bom več doživu, pomoje bolj kot se bom trudil slabše bo. Ker tak občutek je res droga in te še bolj povleče v to, vsaj mene je.
To bo moj sveti gral v življenju

Nisem pa vedel da ta stvar, Flow res obstaja. Še enkrat hvala za vse, posebej Hudlu.
LP, Rubicon

[diler]

ja, tudi sam sem občutil že parkrat ta občutek, enkrat na treningu po cca. 18 pretečenih km sem si reku, da grem pa zdej tole ižanko, k je skoraj na koncu treniga, našponat do konca, pa da vidm kaj bo..in je šlo res na polno, brez občutka teka, čutu sm samo lebdenje, dihu sem brez problema, noge so me nesle kot še nikoli...le da sem po cca. 600m nato žačel čutit pač splošno izmučenost, ampak v glavi mi je pa skoz rojila le misel, da lahko še, samo sem raje nehal, ker sem bil čist skurjen...pa ene parkrat se mi je to zgodil tut po 20-22 km treningu, ki ga zaključim z vzponom na grad...zgodil se je pa nekje skoraj na koncu, v zadnjih 400m, po tem, ko sem prehitel vlakec skoraj za ene 150m ob skupnem štartu...
sem pa opazil, da to doživim le takrat, ko sem sproščen med tekom, ko opravim in dosežem cilje, ki sem si jih zadal za tisti trening in sem splošno zadovoljen... takrat se pojavi tudi flow

[tinci]

pozdravljen.

ocitno si se zacetnik, zato ne bo skodilo prebiranje kaksnih knjig na to temo. glede hormonov in teka je v knjigi dr. strultza Mladostni za vedno veliko napisanega. o tem, kako tek vpliva na pocutje, zdravljenje depresije, pravilno prehrano...itd.
pa fajn lavfaj. tina

[mojA]

najbolj intenzivno sem doživela ta občutek po svojem prvem maratonu - pravzaprav se mi je dogajal skoraj cel drugi krog. Kar odneslo bi me kot s katapulta, če me ne bi zadrževal mož, ki je tudi takrat tekel prvič. Ko sem pritekla v cilj bi šla še kar en krog, kar nosilo me je, prav nič utrujena, euforična, v nekakšnem transu, še na sliki sem kot mati Marija pravijo, pa sem res - "šajnam" nekaj.
upam, da kmalu spet doživim kaj podobnega

[rubicon]

Hvala za vse nasvete. Je pa res, da sem tudi jaz dobil Flow po že končanem treningu.
Sicer so neki nasveti na strani wikipedie (link od Hudl-a)..kako doseči Flow, vendar pomoje te tisto samo dodatno omejuje (če se trudiš vsak korak posebej izpolniti). To je prišlo pri meni spontano, je pa res da sem vse te korake dosegel (nevede ).
Poskušal bom stvar ponoviti, ker je res občutek idealen, po njem pa moram reči da se tudi danes počutim boljše (psihično in fizično). Čeprav zgleda marsikomu tek kot muka, je meni ta dogodek "napolnil baterije".
Tinci hvala za predlagano gradivo, bom čimprej poskušal priti do nje, sicer pa se glede prehrane dokaj dobro spoznam (fitness izkušnje predvsem). Vendar vseeno, o teku, in zdravljenju depresije s pomočjo športa ne vem veliko, tako da mi bo prišla knjiga prav.
Nikoli ni preveč znanja.
Športni pozdrav, Rubicon.

[vklemen]

Ja, tudi meni je ta feeling še kako znan V časih svoje res najboljše fizične pripravljenosti (pred pretrganjem ahilove tetive) se mi je včasih zdelo, da bi lahko kar tekel, tekel, tekel.... Takrat sem imel ta občutek, da dobesedno zmorem vse, da bi lahko mati Zemljo parkrat obtekel....Je pa po svoje dober feeling a ne?

LP

[strelovod]

Vcasih ko si zadam določeno dolžino (15,20 km,hude klance) in pridem na konec se mi zdi ko da bi ravno zacel in bi lahko se tekel. Dobesedno "pades not". ampak se ustavim in umirim kajti vem da bo jutri nov dan in nova priložnost za tek.

[Hudl]

Vidim, da vas ene par govori o drugi stvari, namrec o tim. 'post race (oz. v tem primeru trening) high'. To pa nastopi, ker se ob naporu sproscajo endorfini (hormoni srece ), ki delujejo poleg drugega tudi protibolecinsko in zato utrujenost pride sele z zamikom. Flow pa nastopi med vadbo/opravilom in ga najkrajse lahko opisem samo z besedo 'lebdenje'.
Hudl

[rubicon]

In res je tako Hudl!