Hoj!
Nazaj. Eno kratko poročilce iz enega najbolj intenzivnih popotovanj. Pa ne toliko fizično kot psihično. Vsako potovanje naredi močne vtise, tole je bilo posebej zanimivo najprej zaradi konference o marginalnosti, katere sva se udeležila in na njej sodelovala. Toliko različnih pogledov in v svetu ljudi, ki so dejansko pozabljeni.
Močan vtis so naredile neverjetne razlike. Brazilija ima vse. Večja je od Evrope. 3 ure je bil dolg let iz Sao Paula do Natala, ki nista najbolj severno in najbolj južno. Država je razvita, ničesar ne pogrešaš. Če imaš denar, seveda. Kulinarika izvrstna. In tako greš v lokal, ki je klimatiziran, plačaš, se naješ v stilu all you can eat, se imaš fino... stopiš ven in pred teboj otroci iz ulic, berači... Strežejo te seveda prebivalci iz favel...
Ja, favele, druga zgodba! Nekatere se razvijajo, a kaj ko jih samo v Riu vsako leto nastane 20 novih. 1/5 prebilalcev Ria živi brez urejenega vodovoda in kanalizacije, na drugi strani se na primer Copacabana res bohoti s svojimi nebotičniki, restavracijami...tekaškimi potkami...
Brazilija ves čas daje in jemlje energijo. Daje jo s svojimi barvami, nasmehi, sadjem, podnebjem... in jo jemlje s svojimi neverjetnimi razlikami. Vzemi le toliko denarja, kot ga potrebuješ. Ne hodi naokrog s fotoaparatom. Pazi, da ne zaideš v nevarne soseske. Pazi na otroke, ki se te dotikajo, saj so spretni in ti zlahka sežejo v žep. Pazi na stele. Pazi na semaforje ponoči (saj so sprejeli zakon, da ponoči na semaforjih ni potrebno ustavljati)! Razen, da me je enkrat res za malo zgrešil avto, saj sem prečkala cesto ob zeleni luči, šofer pa je verjetno prestrašen peljal mimo, ker se je bal ustaviti, da ga ne napadem, sicer ni bilo nobenih slabih izkušenj. Je pa obisk favele precej razjasnil, koliko je vredno človeško življenje, ko nimaš kaj izgubiti. Pa saj je bilo tudi v Aziji, na primer v Indoneziji tako revno... a razlike vseeno niso velike in tam jih opaziš šele v turističnih središčih kot je Kuta na Baliju. Tam vsi jedo na ulici.
Močan vtis je naredil še gostitelj iz Sao Paula Michael s svojo družino, ki je sicer najbogatejši človek, ki jih poznam, je pa tudi največjo borec za socialno pravičnost, kar jih poznam. Ja, deluje skregano, a njegova dejanja so velika: zaposljuje ženske, kar je tam čudno, celo šoferko ima žensko, ustanovil je azil za ptice, ki jih zajamejo pri tihotapcih, šole... Seveda, vse pomeni zgolj drobiž, a dejanja so plemenita.
Vtisi se še zbirajo... energije pa precej!
Aja, tudi tekala sem nekaj malega, poleg tistega teka po Brasiliji še precej treninga po Copacabani in Ipaniemi. Ni bilo slabo!
Komaj čakam, da se vidimo!