- 23 Feb 2008, 18:47
#119332
No meni je končno uspela Ojstrica čez Šraj pesek. Tudi vreme je bilo boljše kot je kazalo na začetku zgoda zjutraj (hodit sem začel ob 6:40). Kar naporno vse skupaj. Najprej hvala 100janu za to, da je bilo od Korošice naprej vse skupaj lažje kot bi bilo drugače, predvsem zato ker sem lepo hodil po njegovih stopinjah. 
Plezanje čez Skok mi ni povzročalo nobenih težav, ne navzgor ne navzdol. Res pa je, da so bile skale povsem suhe in nobenega ledu. Ko sem hodil od Skoka naprej po gozdu proti stenam Vežice, so parkrat priskakljali mimo manjši ali večji "kamenčki". Še sreča, da ta pot ni markirana, če tam namreč sprožiš kamen se ne ustavi tako hitro. In kamenja je tam veliko. No čelade od začetka Skoka do vrha Ojstrice itak nisem snel. Dodatno me je za to motiviral kamen v velikosti pesti, ki je priletel s sten kakšnih 10 metrov stran, medtem ko sem fotografiral. 
Sem se hitro pobral stran. Tistega melišča tudi kar noče biti konec. Od Petkovih njiv do Korošice nič posebnega. Razen, da sem "klel", ker je bil nekje sneg trd kot, da bi hodil po ledu, naslednji korak se je pa udrlo do kolen. Tudi vzpon na Ojstrico brez težav. Sploh spust je bil hiter. Malo je k temu pripomoglo to, da sem se dričal "po riti". Saj vem, da ne bi smel, ampak je blo fajn. 
Škoda, ker ni bil sneg malo trši. Pri Kocbekovem domu na Korošici sem naletel na 4 veseljake, ki so se nalivali s pivom in se na ves glas režali. 
No pot navzdol je minila hitro in brez težav, no razen čez Petkove njive sem spet "klel". Skratka odlična turca, ki jo bom zagotovo še ponovil. Slikce pa sledijo.
Plezanje čez Skok mi ni povzročalo nobenih težav, ne navzgor ne navzdol. Res pa je, da so bile skale povsem suhe in nobenega ledu. Ko sem hodil od Skoka naprej po gozdu proti stenam Vežice, so parkrat priskakljali mimo manjši ali večji "kamenčki". Še sreča, da ta pot ni markirana, če tam namreč sprožiš kamen se ne ustavi tako hitro. In kamenja je tam veliko. No čelade od začetka Skoka do vrha Ojstrice itak nisem snel. Dodatno me je za to motiviral kamen v velikosti pesti, ki je priletel s sten kakšnih 10 metrov stran, medtem ko sem fotografiral. Sem se hitro pobral stran. Tistega melišča tudi kar noče biti konec. Od Petkovih njiv do Korošice nič posebnega. Razen, da sem "klel", ker je bil nekje sneg trd kot, da bi hodil po ledu, naslednji korak se je pa udrlo do kolen. Tudi vzpon na Ojstrico brez težav. Sploh spust je bil hiter. Malo je k temu pripomoglo to, da sem se dričal "po riti". Saj vem, da ne bi smel, ampak je blo fajn. Škoda, ker ni bil sneg malo trši. Pri Kocbekovem domu na Korošici sem naletel na 4 veseljake, ki so se nalivali s pivom in se na ves glas režali. No pot navzdol je minila hitro in brez težav, no razen čez Petkove njive sem spet "klel". Skratka odlična turca, ki jo bom zagotovo še ponovil. Slikce pa sledijo.
bravo, sem fino vesela. 
ob 7ih 
, pa nobene gostilne nikjer,sm bla žejna kt pr norcih 
...pa drugič...