zulu, moram ti priznat, da si izbral odličen vzdevek, s katerim se lahko v celoti poistovetiš. Tvoje tehnično poznavanje je izjemno, očitno si že zdajvnaj presegel stadij, ko je steklenica kokakole predstavljala višek tehnologije in predmet poželenja večine.
Sklepam da se podoben fenomen ponavlja pri iPodu, le da si ga do sedaj imel priložnost opazovat le od daleč. Takih neumnosti, kot jih trosiš ti, človek zlepa ne vidi. A vendar ... kaj bi brez izjem, ki nam polepšajo vsakdanjik.
Zdaj pa k tvojim tehničnim 'kiksom':
Apple gradi na imenu in designu in z ipodom ni niè drugaèe. Tehnologija je enaka ali v nekaterih pogledih celo slabša kot pri ostalih proizvajalcih.
Aleluja ... odkril si, da Apple gradi na imenu in dizajnu. Po čem lahko trdiš da je tehnologija v nekaterih pogledih slabša od ostalih proizvajalcev? Si morda predvajalnik testiral več mesecev v neodvisnih laboratorijih in nato primerjal rezultate z drugimi mp3 predvajalniki?
Šele v podrobnih tehniènih informacijah izvemo, da ipod ne temelji na pomnilnem èipu (flash chip) ali pomnilniški kartici (flash media card) temveè na pomnilnem mediju imenovanem trdi disk (hard disk). Ipod ima v sebi 32MB predpolnilnika (bufferja). Po besedah Appla predvajanje polnega bufferja pri kvaliteti mp3 datoteke 128KB/S traja približno 20 do 25 minut. Ker pa je trdi disk mehanska naprava, kar pomeni, da se morajo deli za delovanje premikati, vsakršni treslaji v naša ušesa prinesejo preskakovanje in popaèenje. Zato, da do takih situacij ne bi prihajalo se podatki iz diska kopirajo v predpolnilnik (ang buffer, cache), ki ne vsebuje mehanskih delov, tako do popaèenje kljub tresenju ne prihaja. Disk ob predvajanju iz predpomnilnika miruje. Do tu skoraj vse lepo in prav. Kaj pa èe teèemo veè kot 20 min (ipod primer) ali pogosto preskakujemo pesmi (v naravi tega ni mogoèe storiti Sad ), ki nam preprosto niso všeè (to se dogaja pogosto, povejte mi za en album, ki vam je v celoti všeè). Predpolnilnik pesmi shranjuje zaporedno do zapolnitve, v našem primeru 32MB, mi pa še zmeraj teèemo. Ko bo buffer izpraznjen bomo po tem èasu preprosto nekaj sekund prisluhnili tišini, enako se bo zgodilo pri preskoku za veè pesmi. Ipodov procesor bo izdal ukaz trdemu disku, da naj v predpolnilnik pripelje novo zalogo pesmi, saj jih ta nima veè na zalogi. Disk bo pljunil v roke in zaèel po svvojih magnetnih plošèah iskati željen odsek (željena pesem+naslednje do 32MB) dokler ne bo buffer spet sit.
Glede na to, da niti ne znaš pravilno napisati besede
predpomnilnik, po tvojem je namreč to predpolnilnik ... sklepam da je več ali manj vse napisano po tvoji logiki, ki pa je v precejšnjem razkoraku z realnostjo.
Tukaj se ne bi spuščal v detajle kar se tiče tehnike in specifično področja pomnilnih medijev, pa vendar ... v osnovi se pomnilniki razlikujejo le po načinu zapisa podatkov in načinu brisanja podatkov. Pomnilne celice, ki te podatke hranijo so bodisi statične ali dinamične, način oziroma predvsem vrstni red zapisa pa je odvisen od izbrane tehnologije. Iz tvojega pisanja gre razbrati da flash pomnilne kartice predstavljajo višek tehnologij za shranjevanje podatkov, kar seveda ni res. Gre le za standard, ki so ga vpeljali proizvajalci digitalnih fotoapratov, kamer in podobnih naprav, kjer je bistvenega pomena velikost samega pomnilnega medija, na katerega zapisujemo podatke. Večina običajnih uporabnikov se ne sprašuje o slabostih teh kartic, saj jih nimajo s čim primerjati ali pa na to niti ne pomislijo. Vsekakor pa je vsak 'trdi disk', kot ga imenuješ ti, primerljiv z vsako flash pomnilno kartico in je v večini primerov celo boljši, saj velikost ni prvotnega pomena, ampak je večji poudarek na zmogljivosti. Ni naključje, da naprimer nekateri mobili telefoni (konkretno Samsung) uporabljajo 'trdi disk' za shranjevanje podatkov, kot so glasbene datoteke, slike ...
Prav smešna je tvoja razlaga delovanja predpomnilnika, ki je, kot omenjaš, velik 32 MB. Da bo stvar bolj primerljiva ... tvoj trdi disk v računalniku ima v povprečju od 2 do 8 MB predpomnilnika, razen če si lastiš kako boljšo delovno postajo, namenjeno grafiki ali specifičnim področjem obdelave podatkov. Torej ... iPod ima v povprečju najmanj 4x več predpomnilnika kot tvoj trdi disk, ob dejstvu, da je njegova kapaciteta verjetno najmanj 10x do 30 ali več x manjša. Verjetno razumeš namig, ki se kaže v obratnem sorazmerju.
Kakorkoli ... ni res, da se v teh 32 MB zapiše fiksno število datotek, temveč se te stalno spreminjajo in sicer ko se neka pesem odvrti ta izprazni prostor pesmi, ki do tedaj ni bila v predpomnilniku, kar pomeni, da je v vsakem trenutku predvajanja v predpomnilniku enako število različnih pesmi. Razlika je le v tem, v kakšnem načinu jih želiš poslušati. Bodisi po albumih, bodisi naključno, po svoji 'playlisti' ... Ravno omenjeni pomnilnik ti omogoča tudi hiter prehod med različnimi pesmimi ali albumi.
Upam da sem ti uspel pokazati zmoto, ki jo navajaš v svojih trditvah.
Apple oglašuje uporabnost ipoda kjerkoli, a pozablja na besedo kadarkoli. Iz primera sledi, da apple ni uporaben za aktivne športe, kar tek vsekakor je, kar je razvidno tudi iz njegove velikosti. Lièno ohišje, preprosti uporabniški vmesnik, dobra blagovna znamka, (še) niso porok za uporabo kjerkoli in kadarkoli, èeprav nas želi bogat marketinški stroj preprièati v nasprotno. Proizvodnja mobilnega mp3 flash predvajalnika kapacitet nad 1GB pa je trenutno še nedosegljiva oziroma neekonomièna tako za proizvajalce kot za kupce.
Iz izkušenj ti lahko povem, da se iPod v praksi izkaže kot odličen predvajalnik glasbe in to predvsem v smislu uporabe kjerkoli in kadarkoli. V prid mu govorita velikost pomnilnika, kot vzdržljivost baterije in tehnologija, ki onemogoča prekinjanje zaradi tresljajev. Z nekaj dodatne opreme, ki je namenjena prav športnikom (naprimer t.i. armband) postane izjemno uporaben pripomoček. Vsem nejevernežem predlagam, da ga, če je to mogoče, preizkusijo in se sami prepričajo. Ne jemljite tega kot reklamo, gre le za predstavitev konkretnih pogledov na zadevo, ki izhajajo iz izkušenj.
Glasba je dober motivator, a vse ima mejo. Lahko kupite vrhunsko mp3 predvajalo, katerega barve ter najmodernejša silhueta bodo prikovali poglede vseh mimotekaèev, lahko se napravite v "kevlarsko" tekaško opremo, a ne pozabite na "ptièke" (in avtomobile Smile), ki bi vam kdaj pa kdaj radi kaj povedali ali pa na tišino jutranjega teka, ki pogosto pove veè kot najmoènejši hi-fi sistem. p.s. preprièan sem, da bo še lep èas premiènih 512MB dovolj
Tole pa je edini del tvojega odgovora, s katerim se popolnoma strinjam.
Pa brez zamere in veliko tekaških užitkov vam želim vsem skupaj.