Sicer sedaj že dva meseca ne tečem in stvari počasi in sigurno grejo na bolje, tek sem nadomestil z hojo, kolesarjenjem in z treningom za moč, no sedaj v zimskem času pa še z tekom na smučeh. To mi ne dela preglavic pri moji poškodbi in jo ne poslabšuje.
urbancek napisal/-a:Se strinjam!
A vseeno se ljudje težko odločimo za počitek in popolno prenehanje s tekom za daljši čas, ker je pri teku pač tako, da ljudje težko pozabimo na ves naš trud in prizadevanje, ki sta nas pripeljala na nek nivo in potem moramo štartati skoraj znova...
trpiš,veš in čutiš, da to ni to... Počitek ljudje božji. Vas bo že srečala pamet ne glede na izobrazbo. 
Ne pozabite, da smo MI še vedno ljubiteljski tekači in, da nam ni to kruh za preživetje. Bo držalo?
HUDMA napisal/-a: Brez nove poškodbe sem oddelal 4 x 10 km, upam in verjamem, da sem na pravi poti.
Torej..tečem že približno pol leta. Stara sem 26 let 
Pred tem sem 10 let večinoma preležala na kavču in se večinoma ukvarjala z drugimi manj kondicijskimi športi ( bordanje, vejkanje). Sem tudi kadilka (zdaj seveda zmanjšujem in tudi nameravam čisto opustiti). Moja tekaška kariera se je začela tako, da me je prijateljica prepričala, da grem z njo letos spomladi na DM tek. Seveda pred tem nisem nič tekla, delala sem samo vaje za moč, saj sem se pripravljala za vejkersko sezono. Pa sem si rekla...teh malih 5km pa že zmorem. Pa sem šla...Celo nisem bila zadnja Seveda je bilo po teku počutje na nuli, saj sem dala vse od sebe. Kasneje je pogovor nanesel, da gre prijateljica na ljubljanski maraton na 10km in naj grem z njo. Zdelo se mi je, da imam zelo malo časa za priprave, vendar sem vseeno privolila. In tako se je začelo...Prvi kilometri so bili muka (začela sem z 3km 3-krat tedensko), sploh ker je bilo poletje in zame peklensko vroče. Julija sem ponavadi cel mesec na morju, tako da tisti mesec je bilo teka malo, ker nisem ravno jutranji tip, zvečer je pa bilo preveč ljudi na moji tekaški stezi... Ko sem prišla iz morja, pa se je začelo...povečevanje razdalje, povečevanje tempa. Enkrat tedensko sem začela hoditi na tekaške treninge v bližini (super je teči v skupini!) Izvajali smo vse: dolge razdalje, kratke, fartleke, tempo teke... Skoraj sem bila že pripravljena. Mesec pred LM so me novi tekaški kolegi prepričali, naj grem na eno preizkušnjo 10km. Šla sem na Tek po lavričevi poti. Seveda so me nahecali (bilo je toliko hriba, da sem komaj preživela!), ampak je šlo! In lej ga zlomka...dali so mi kar pokal za 3.mesto v kategoriji Seveda dodatna vspodbuda zame... Čez 14 dni sem šla še na eno preizkušnjo in tudi tam stopničke. Do LM je bilo še 14 dni, tako da sem še malo delala na moči in kondiciji. In prišel je tisti dan. Bila sem takooooo živčna! Ampak vzdušje je bilo super. Prva 2km vso bile noge težke (premalo ogreta), potem pa samo gas Ko sem prišla v cilj, sem se počutila super! Cilj dosežen, zdaj pa novim ciljem naproti Pa moram se še pohvalt... dosegla sem 50.mesto med ženskami s časom 47.36. Po LM zame ni bilo počitka. Po dnevu pavze sem bila spet polna energije. Ker so se s skrajšanjem dneva končali tudi moji tekaški treningi v skupini, sem začela teči sama po 2-3 tedensko in še 1 tedensko malo daljšo traso s prijateljem. 1 tedensko delam tudi vaje za moč ( da bom spomladi močna in fit 
). Ker sem ugotovila, da mi bolj sede tek v hrib kot ravnina, se udeležujem tekaškega pokala na Gospodično. Ni boljšega kot to, da ves izmučen, ves srečen prideš na vrh in ponovno dosežeš svoj cilj! Do zdaj sem bila 3krat in bilo je super! Tudi ko je scalo sem uživala na vso moč! Komaj čakam,da zapade sneg, da se preizkusim tudi v teku po snegu ) Aja, sem pozabila omenit, da mi je Luka (kinvital) pomagal pri izbolšanju tekaške tehnike VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA
