ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
). V kakšni režiji greš pa tokrat?
- 27 Nov 2007, 15:16
#111429
Menda je snežinka že nazaj? 
Nikoli ne izgubljaj časa s prerekanjem o nečem, kar ne bo pomembno zadnjih pet minut tvojega življenja!
http://goyourownway-vencelj.blogspot.com/
http://vencelj-sportnik.blogspot.com/
http://goyourownway-vencelj.blogspot.com/
http://vencelj-sportnik.blogspot.com/
- 27 Nov 2007, 16:28
#111436
Ja, res je. Sem že nazaj. Vrnila sem se celo prej, kot sem načrtovala, ker mi je bilo vse kar sem doživela precej naporno in sem rabila nekaj časa, da sem prišla k sebi in se ponovno aklimatizirala na biti tukaj.
Skratka, moja pot po Kambodži je bila že od vsega začetka planirana nekoliko neklasično za dopust. Res sem si želela ogledati Ankor Wat, ampak po obisku tega pa sem imela skrivni načrt, o katerem sem pred odhodom bolj kot ne molčala, ker nisem vedela, če ga bom lahko izpeljala. Vendar sem ga. In ni mi žal, le veliko psihične moči je bilo vsak dan potrebno spraviti skupaj in vztrajati kljub bolečini v srcu.
Ankor Wat je s svojimi templji fascinanten in očarana nad lepoto, prefinjeno meditativno močjo in mirom, ki vlada med stenami, sem tam preživela par dni od sončnega vzhoda do zahoda. Kar ne vem, kam je čas vmes spolzel.
No, potem pa sem se z barkačo dolgih 5 ur (po prebruhani noči zaradi zastrupitve s hrano) peljala v mesto, kjer sem izvedela, da dela ena slovenska nuna. In jo našla, iz prve (čeprav je v mestu vsaj 5 sirotišnic). Moram reči, da sem po tem, kar sem videla tam, ponovno dobila nekaj vere v našo cerkev. Skrbijo za deklice, ki so bile žrtve spolnih zlorab, prodaje (s strani staršev), ali pa so jih pred smrtjo rešili iz ulice. Priznam, da so me marsikaj naučile s svojo toplino in zaupanjem in zmožnostjo živeti v tem trenutku tukaj in sedaj. Našla sem delček sebe, ki sem ga izgubila, ne da bi vedela kdaj. Izkušnja je bila neprecenljiva. Šla sem tja z namenom, da bi dala to, kar jim manjka (objeme, pozornost, človeške topline…), vendar sem sama dobila neskončno več.
Na ulicah sem videla takšne prizore, da vem, da nekaterih ne bom pozabila nikoli, tako kot tudi ne zavedanja, da ne moreš narediti veliko…ampak šteje pa vse kar lahko. No, tako sem danes ponosna botrica eni Kamboški deklici, ki bo z mojo pomočjo deležna izobrazbe. Ni veliko, a zanjo gotovo vse.
V svojem planu sem imela sicer tudi enotedensko uživanje na plaži na jugu... in sem nekako trapa hotela plan izpolniti. Po dveh dneh na plaži sem spakirala in odšla. Nekako nisem mogla…vse kar sem doživela je bilo preveč živo v moji glavi, da bi lahko ležala in srkala kokos. Tako sem spakirala in odšla v Bangkok, od koder naj bi letela nazaj domov. Mišljeno je bilo, da bi imela tam nekaj dni shoppinga (to se mi je zdela blazno fajn ideja, ko sem bila še v Ljubljani)…verjetno mi ni treba razlagati, da nisem. Po parih urah umetnega niča zavitega v zlat papir, sem ugotovila da ne rabim prav ničesar in da ne strpim več niti minute. Tako sem prestavila še en let in se vrnila dober teden pred planom. Dva tedna sta bila vse, kar sem lahko zdržala.
Seveda so se mi vmes dogajale tudi čisto prijetne popotniške zgodbice in te povem, če me kdo vpraša, kako je bilo na dopustu. Od teh si bom verjetno zapomnila edino nasvet mojega modrega prijatelja, ki me je prevažal naokoli z motorjem …«Ne imeti 6 otok, to je preveč. Trije so dovolj«. Ko bi vedel…! Ampak po drugi strani pa ima tudi prav, vsaj kar se tiče številke…s tremi bi bila najbolj srečen človek na svetu…In vendar je to v svetu, kjer živim (in je vsega na pretek), preveč.
Ampak sedaj sem spet priklopljena v svoje rituale, med ljudi, ki jih imam rada… in modrost, živeti tukaj in sedaj najboljše kakor lahko, se me je tudi prijela.
Dragi moji, jaz sem tako vesela, da živim v Sloveniji, da mi je dano živeti moje življenje na način, kot ga živim (sem šteje definitvno tudi TF
) …problemi gor al dol…krasno mi je! 
(Letos imam vse šanse, da ne bom podlega decembrski nakupovalni mrzlici
).
Dragi moji, a gremo kaj teči…jaz sem čisto zakrnela po 4 tednih tekaškega mrtvila. Jutri bom z Bobrovo Mašo poskusila, če še sploh vem, zakaj imam noge... in upam, da mogoče pridobim v naše tekaške vrsto še eno navdušeno članico. Bom prjazna pri uvajanju
.
Se vidimo!
Skratka, moja pot po Kambodži je bila že od vsega začetka planirana nekoliko neklasično za dopust. Res sem si želela ogledati Ankor Wat, ampak po obisku tega pa sem imela skrivni načrt, o katerem sem pred odhodom bolj kot ne molčala, ker nisem vedela, če ga bom lahko izpeljala. Vendar sem ga. In ni mi žal, le veliko psihične moči je bilo vsak dan potrebno spraviti skupaj in vztrajati kljub bolečini v srcu.
Ankor Wat je s svojimi templji fascinanten in očarana nad lepoto, prefinjeno meditativno močjo in mirom, ki vlada med stenami, sem tam preživela par dni od sončnega vzhoda do zahoda. Kar ne vem, kam je čas vmes spolzel.
No, potem pa sem se z barkačo dolgih 5 ur (po prebruhani noči zaradi zastrupitve s hrano) peljala v mesto, kjer sem izvedela, da dela ena slovenska nuna. In jo našla, iz prve (čeprav je v mestu vsaj 5 sirotišnic). Moram reči, da sem po tem, kar sem videla tam, ponovno dobila nekaj vere v našo cerkev. Skrbijo za deklice, ki so bile žrtve spolnih zlorab, prodaje (s strani staršev), ali pa so jih pred smrtjo rešili iz ulice. Priznam, da so me marsikaj naučile s svojo toplino in zaupanjem in zmožnostjo živeti v tem trenutku tukaj in sedaj. Našla sem delček sebe, ki sem ga izgubila, ne da bi vedela kdaj. Izkušnja je bila neprecenljiva. Šla sem tja z namenom, da bi dala to, kar jim manjka (objeme, pozornost, človeške topline…), vendar sem sama dobila neskončno več.
Na ulicah sem videla takšne prizore, da vem, da nekaterih ne bom pozabila nikoli, tako kot tudi ne zavedanja, da ne moreš narediti veliko…ampak šteje pa vse kar lahko. No, tako sem danes ponosna botrica eni Kamboški deklici, ki bo z mojo pomočjo deležna izobrazbe. Ni veliko, a zanjo gotovo vse.
V svojem planu sem imela sicer tudi enotedensko uživanje na plaži na jugu... in sem nekako trapa hotela plan izpolniti. Po dveh dneh na plaži sem spakirala in odšla. Nekako nisem mogla…vse kar sem doživela je bilo preveč živo v moji glavi, da bi lahko ležala in srkala kokos. Tako sem spakirala in odšla v Bangkok, od koder naj bi letela nazaj domov. Mišljeno je bilo, da bi imela tam nekaj dni shoppinga (to se mi je zdela blazno fajn ideja, ko sem bila še v Ljubljani)…verjetno mi ni treba razlagati, da nisem. Po parih urah umetnega niča zavitega v zlat papir, sem ugotovila da ne rabim prav ničesar in da ne strpim več niti minute. Tako sem prestavila še en let in se vrnila dober teden pred planom. Dva tedna sta bila vse, kar sem lahko zdržala.
Seveda so se mi vmes dogajale tudi čisto prijetne popotniške zgodbice in te povem, če me kdo vpraša, kako je bilo na dopustu. Od teh si bom verjetno zapomnila edino nasvet mojega modrega prijatelja, ki me je prevažal naokoli z motorjem …«Ne imeti 6 otok, to je preveč. Trije so dovolj«. Ko bi vedel…! Ampak po drugi strani pa ima tudi prav, vsaj kar se tiče številke…s tremi bi bila najbolj srečen človek na svetu…In vendar je to v svetu, kjer živim (in je vsega na pretek), preveč.
Ampak sedaj sem spet priklopljena v svoje rituale, med ljudi, ki jih imam rada… in modrost, živeti tukaj in sedaj najboljše kakor lahko, se me je tudi prijela.
Dragi moji, jaz sem tako vesela, da živim v Sloveniji, da mi je dano živeti moje življenje na način, kot ga živim (sem šteje definitvno tudi TF
) …problemi gor al dol…krasno mi je!
(Letos imam vse šanse, da ne bom podlega decembrski nakupovalni mrzlici
).
Dragi moji, a gremo kaj teči…jaz sem čisto zakrnela po 4 tednih tekaškega mrtvila. Jutri bom z Bobrovo Mašo poskusila, če še sploh vem, zakaj imam noge... in upam, da mogoče pridobim v naše tekaške vrsto še eno navdušeno članico. Bom prjazna pri uvajanju
.
Se vidimo!
Sem vedno za 10tko:)))
- 27 Nov 2007, 17:05
#111441
Snežinka vem da se ne poznava , ampak ti lahko priznam, da je tole v men zbudlo kr neki fovšije (dobro misleče), sploh to da si bla v templjih par dni. Občutki so pa bli božanski,a 
Snezinka napisal/-a:Ankor Wat je s svojimi templji fascinanten in očarana nad lepoto, prefinjeno meditativno močjo in mirom, ki vlada med stenami, sem tam preživela par dni od sončnega vzhoda do zahoda. Kar ne vem, kam je čas vmes spolzel.
... Našla sem delček sebe, ki sem ga izgubila, ne da bi vedela kdaj. Izkušnja je bila neprecenljiva. Šla sem tja z namenom, da bi dala to, kar jim manjka (objeme, pozornost, človeške topline…), vendar sem sama dobila neskončno več.
Se vidimo!
Snežinka vem da se ne poznava , ampak ti lahko priznam, da je tole v men zbudlo kr neki fovšije (dobro misleče), sploh to da si bla v templjih par dni. Občutki so pa bli božanski,a
- 27 Nov 2007, 20:11
#111455
Ojoj, človeku da kar zamisliti. Saj vemo, da obstajajo tudi takšne temačne stvari življenja, a dokler jih sam ne občutiš ali jih občutiš iz takšnih zapisov kot je Snežinkin nam je vseno. Človek resnično ne more ostati ravnodušen ob takih zapisih....
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA