Pozdravljeni!
Za sabo nimam nekih velikih izkušenj na množičnih maratonih, sem letos komaj pretekel svoj prvi uradni cestni maraton v Ljubljani in moram priznat z ne prevelikimi pripravami v kar zadovoljivem času in ne boste verjeli sem celo pot resnično užival v dobri družbi.
Kaj je čar tega ne vem, vem pa da sem bil na koncu zelo zadovoljen.
So mi pa bolj pri srcu dolgi teki v neokrnjeni naravi, teh pa sem naredil že kar nekaj in na te teke sem pa v resnici ponosen. K24, GM4O x 3 in še bi jih lahko naštel. To pa so teki, ki trajajo 20 do 24 ur in dragi moj TAE tu pa spoznaš samega sebe in koliko je vredna tvoja beseda, ki jo daš samemu sebi in koliko je močan tvoj drugi jaz, ki ti šepeče razno razne stvari, da bi te odvrnil od zadane namere.
In ko tako tečeš ure in ure in veš, da tvoj motor dela brezhibno na meji obratov in čutiš, da ti to da energijo padeš v trans, ki je neustavljiv, ki ti ne da da bi prenehal in kljub utrujenosti te le ta ne premaga in človek je tako ponosen sam nase in navse, ki ti pri takih projektih pomagajo, da kje v kakšnem skritem kotičku daleč proč od tistih, ki te hodijo gledat kakšen si in zakaj nisi še tako utrujen, kot so predvidevali ONI, ne hote potočiš solzico sreče. Dolgi teki sam govorim lahko le o tistih v naravi so povezani z močnimi čustvi, to ni tek, ki se ga ti izmisliš danes in ga jutri od tečeš to je plod želja , ki se v tebi nabirajo, to je ljubezen do krajev v katerih pričuješ svoj obstoj, to niso teki za vpis v Ginesovo knjigo rekordov. To je enostavno ljubezen do teka, hoje, samega sebe, do vseh lepot, ki nas obdajajo.
Po takem teku se ti duša oddahne in nekaj časa spet lahko živiš v miru s spomini in lepimi občutki, dokler se v tebi spet ne pojavi tista žilica, ki te nekako napelje v razmišljanje o izvedi novih dogodivščin.
Seveda je take "podvige" najbolje opravljati sam, ker je težko dobiti ekipo tako enakovrednih partnerjev, da bi bilo to uspešno. Ni pa to vedno tako, nam je uspelo preteči skoraj 100 km z 10 000 višinskih metrov gor - dol s številčno ekipo. Kot eden smo bili, čeprav nas je bilo 11, tudi to je prekrasno doživetje na katerega sem še kako ponosen in seveda na vse sotovariše in nasploh na celotno ekipo. Jah ne vem, če sem ti povedal kaj novega ampak to se mi je porodilo v tem trenutku
No upam, da nisem vso zadevo preveč zafilozofiral
Lepo se imejte in lep pozdrav iz prelepe Baške grape. Jožko
