pa srečno in prevsem varno pot ti želim 
. .Meni pa ni preostalo kaj drugega kot da se postavim v vlogo stezosledca oz.skiperja kot sta me preimenovali.Pot se je začela pri Poštarskem domu in se nadaljevala proti Uršlji gori,na poti smo doživeli prelep sončni vzhod,ki nas je napolnil z energijo.Prav tako smo imeli prenos v živo za radio Triglav in pripadla mi je čast da povem nekaj "ta pametnih" .Na vrhu se nismo dolgo zadrževalo kajti kilometri so nas klicali.Sledil je spust proti Slemenu in Andrejevi koči,kjer smo obnovili zaloge vode.Sledilo je nekaj krajših vzponov in kmalu smo bili na koči na Smrekovcu.Moram povedati da so bile temperature na tej višini in okolju prav prijetne,čeprav je menda bilo zopet preko 30stopinj 
.To nam je omogočalo da smo precej tekli.Na Smrekovcu smo bili postreženi z kislim mlekom in ajdovimi žganci,oskrbnik Fika je zopet prekosil samega sebe ,hvala Fika!Vzpon proti Smrekovcu je bil še kar težak,ker so se med počitkom mišice nekoliko ohladile,vendar je bilo kmalu bolje.Sedaj je sledila prečudovita pokrajina med Smrekovcem in Raduho,skoraj ravna in posejana z prekletsvom koroških gora-borovnicami oz.črnicami po koroško .Tukaj je bila na preizskušnji naša trda volja pravih ultramaratoncev in moram priznati da smo vsi padli na izpitu 
.Črnice so bile neustavljivo privlačne in dobre in prav klicale so vzemi nas,vzemi nas....Skratka bile so naš glavni zaviralec napredka .No nekako smo se prebijali naprej po tej sanjski pokrajini,temperature pa so bile res že zelo visoke,vendar v kombinaciji z senco,prav prijetno znosne.Napredek je bil kljub temu dober in prispeli smo na kočo na Loko,to je na savinjskem koncu Raduhe.Tam smo si privoščili še božanske palačinke 
in čakal nas je še težek del vzpon na vrh Raduhe.Tam nas je čakal prijatelj Peter z obljubo,da nas na Grohotu čaka tiramisu.Peter je poleg vsega ostalega tudi ljubiteljski izdelovalec slaščic in že večkrat smo imeli čast poiskusit njegove dobrote 
To nam je dalo več kril kot redbull in prav leteli smo proti vrhu.Končno vrh.Sledijo objemanja in slikanja,skorja kot v Himalaji na K-2 .Nato sledi še nekoliko zoprn spust proti Grohotu in na cilju smo ,pravzaprav cilju za nas tri,našo Ruth pa je čakal še spust proti Robanovem kotu.Nič hudega za tako Žensko .Naša Ruth nam je naklonila še vsakemu prav poseben objem in sledilo je oblub polno slovo.No to je moje poročilo prečudovitega dne z našo Ruth,čeprav nerad pišem poročila,nekako Ruth ne moreš reči ne Lep pozdrav in ne skrbite za našo Ruth,ženska ve kaj dela in zadevo bo zmogla brez problema, če imate čas le pojdite del poti z njo,ne bo vam žal in dobili boste novo prijateljico .Robert.
). Pravi še, da ful piha in se hkrati zahvaljuje vsem za tople misli!nana napisal/-a:Midva z možem tole transverzalo "packava" že od leta 2005... pa sva šele malo čez polovico
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA
