Nič nisi za komliciral. Vprašanje je jasno. Problem je, da se na takšno vprašanje ne da, na kratko odgovorit. Pa bom vseeno poskušal. Začel bom pri koncu tvojega vprašanja. Zakaj uporabljati področja vadbe?
Zato, da bi izboljšali najslabši člen na trikotniku svojih zmogljivosti.
Vsako od zgoraj navedenih šestih komponent trikotnika zmogljivosti, »treniramo« v različnem področju
obremenitve in na različne načine. Če želimo trenirati »pametno« in v času, ki smo ga porabili za trening dobiti največji učinek, moramo vedeti zakaj delamo prav to kaj delamo. Kako se to pametno počne pa se ne razlaga na forumu za neznane obiskovalce, ker od tega določeni ljudje živijo, saj so to študirali in im je to profesija.
In sedaj k prvemu delu vprašanja. Kaj je tisto s čem najboljše ovrednotimo/izmerimo
obremenitev. Če govorimo o
obremenitvi pri teku je najboljše merilo štoperica oziroma čas ali pace. Zakaj?
Zato ker je tempo od na primer 4'/km vedno enako težko, kot je v kolesarstvu na primer 250W vedno enako težka obremenitev ali pri dvigovanju uteži 100kg vedno enako težkih, ne oziraje se na to, kako se pri tem mi
počutimo. Utrip pa meri prav to, kako se "počuti" naš organizem pri tej
obremenitvi. Enkrat nam je lažje drugič težje, čeprav je
obremenitev enaka.
V vseh primerih, če želimo napredovati moramo biti sposobni premagati višjo
obremenitev. Pri teku, višji pace.
Za lažje razumevanje bom vzel primer iz vadbe z utežmi, kjer se za izhodišče vzame za osnovo težo 1 max ponovitve, in na osnovi nje določa število ponovitev v odvisnosti od tega kaj želimo s takšno vadbo izboljšati (moč, hitrost, vzdržljivost, mišično maso,..). Enako mora biti tudi pri teku.
Največkrat se za osnovo vzame najboljši čas na eni distanci, na primer 800m, 3k, 5k, 10k v odvisnosti od dolžine teka, za katerega vadimo in od te osnove določamo tempo za različne tipe vadbe s katerimi izboljšujemo moč, hitrost ali vzdržljivost,…..
Kako v vse to umestiti utrip? Višina utripa ni odvisna samo od prej navedene obremenitve. Dodatno je odvisen od še mnogih faktorjev, v prejšnjih postih sem jih nekaj naštel. Prav zaradi tega je utrip slabo izhodišče kot osnova za določanje
obremenitve vadbe.
To pomeni, da če želimo na primer izvesti trening za dvig hitrosti, smo zaradi tega določili pace, ki je za določeni % višji od našega pace-a za določeno distanco in ga bomo zato delali na krajši razdalji, intervalno.
Če delamo trening na osnovi tako zastavljenega pace-a, je zagotovljen
željeni stimulans, ki bo »prisilil« nas sistem, da se adaptira na ta novi, višji nivo obremenitve(normalno ne po enem treningu).
Če vzamemo za osnovo višino utripa, bo naš pace lahko prenizek, ker zaradi dnevno višjega utripa pri vnaprej določenem utripu
ne bomo dosegli želenega pace-a oziroma stimulansa. Ali morda previsok, zaradi dnevno nižjega utripa kot običajno se bomo morali obremeniti
več kot smo želeli, da ga dosežemo.
Zaradi tega je najboljša kombinacija obojega. Kot vodilo za načrt treninga nam mora biti tisto, kar nam določa
obremenitev. Z utripom pa samo opazujemo kako se naš organizem odziva na takšne obremenitve.
Za navadnega rekreativca je najboljša rešitev, če že ima pulzmeter in želi uporabljati področja vadbe, da se za izhodišče vzame delitev na zone vadbe na osnovi % LTHR(prej podani link) in ne na osnovi % MSU. In se "pozanima" kaj, kdaj in koliko česa mora delati v posamezni zoni vadbe

.
Drugače pa samo tecite, enkrat malo počasneje, drugič malo hitreje po občutku in počutju in med tem uživajte

.
When you go hard, go really hard. When you go easy, go really easy !