Kot je že bilo rečeno, je članek nestrokoven, "izsledki" raziskave so subjektivno predstavljeni in zadnje mnenje o škodljivosti je napsian brez utemljitve. Tako da ga je potrebno jemat z rezervo,tako kot prispevke v nekaterih naših časopisin, v katerih pišejo o bolezni ledvic, zraven pa je na glavo postavljena slika jeter...
Večini vaših komentarjev lahko pritrdim ( tako tistim, ki so PRO in določenim ko so CONTRA). Zavedati se moramo, da je vsak intenzivni šport z enega vidika škodljiv za zdravje. Če vzamamo pod drobnogled maraton, je to posebne sorte stres za telo. Za vsak organski sistem posebej, za vsak organ do določene meje. Najbolj obremenjen je vsekakor kardiovaskularni sistem, srce kot njegov motor/črpalka pa je najbolj na udaru. Da je breme zanj zmanjšano kar se da, ga je potrebno primerno pripravit na to. Z ustreznimi treningi ( ki so že opisani v vaših komantarjih, se pravi tako dolgi teki v aerobnem področju, ko deluje naš organizem pretežno na porabi maščob kot vira energije, pri čemer se sprosti relativno majhen % prostih kisikovih radikalov, ki so na molekularni ravni dejansko vzrok za poškodbe organizma, pa kratkih intenzivnih treningov v ananerobnem področju, ki telo pripravijo do tega, da so dolgotrajni aerobni treningi manj škodljivi) se da veliko narediti,da je škodljivih posledic manj. Srce je mišica,ki dela neprestano in zaradi svojih posebnosti v zgradbi in delovanju je zadnja,ki v fazi rabdomiolize deluje kot vir energije. Ker v našem organizmu v procesu razpadanja mišičnih vlaken temu najprej služijo prečnoprogaste skeletne mišice. Zato je navedba, da naše srce "razpada" med maraton ne drži popolnoma. Je to prekratka dejavnost, da bi do tega prišlo. Je pa zagotvo res, da med maratonom pride do ishemičnih poškodb miokarda,ker je pretok krvi skozi koronarno žilje pri taki stopnji napora vseeno delno okrnjeno, kar se kaže tudi v EKG zapisu (kot ishemične spremembe, katerih zadnja oz najhujša stopnja je infarkt). Ker dejstvo je, da je maraton stres za telo. Relativno velik. Ampak traja 3-4 ure, faza regenaracije je ob ustrezni pripravljenosti kratka ( cca 1teden) in o tem času se telo povrne v neko metabolno ravnovesje. V mirovanju je pulz maratoncev nižji, v povprečju celo v območju bradikardije. Kar je dolgoročno gledano bolje,kot pri splošni populaciji. Ker če gledamo 24 urni ali 365 dnevni povprečni pulz je srce netreniraneg človeka zaradi višje frekvence v mirovanju bolj obremenjeno kot nekega maratonca. Če dodamo k temu še vplih povišanega holestrola,ki se odlaga v žilne stene in oža njihov lumen ter škodljiv vpliv kajenja, ki s spročanjem prostih radikalov predstavlja visok oksaditivni stres za kardivaskularni sistem, mislim da ni potrebno razlagati, čigavo srce je dolgoročno bolj obremenjeno in podvrženo ishemičnim poškodbam....
Ne zagovarjam maratona a priori,vendar so že statistično gledano danes na prvem mestu umrljivosti po svetu bolezi srca in ožilja, najbolj ogroženi so sladkorni bolniki, moški, kadilci, telesno neaktivni. To je dejstvo. Vendar ne morem preko tega, da tudi hudi telesni napori pomenji za naš organizem škodljiv dejavnik tveganja za povečano umrljivst, sploh če je takšne oblike stres nekaj kar nas spremlja večji del časa. Kar v praksi pomeni, da zelo zagrizeni maratonci vseeno ne dalajo samo dobro svojemu organizmu. Prej nasportno,vsaj dolgorčno gledano...
Moje končno mnenje: zmernost! Pri vsem: športu, hrani, spanju, alkoholu, stresu.... Sama sem se že večkrat spopadla z maratonom, okusila njegove pozitivne in negativne plati in priznam,da me glava vleče naprej, v triatlon, ultramaratone...a če dam na tehtnico kaj s tem pridobim, glede na to, kaj vse vložim....bom ostala pri maratonu vsake toliko časa. Vmes pa zdravo dobro jedla, dovolj spala, se izogibala alkoholu v velikih količinah in ostala nekadilka, pa poskušala stresorje sodobnega načina življenja ignorirat.
Mogoče sem malo zašla z začetnega stokovno naravnanega mnenja, zlasti za to, ker sem večkrat razpeta med teoretičnim znanjem,ki ga imam in praktičnimi izkušnjami ki sem jih izkusila na lastni koži. Če potegnem črto pod vsem tem,, je končni rezultat zmernost
