Zadnje novičke

[MisSi]

Nisem se potuhnila, še zmeraj tečem. In še zmeraj sem daleč od tistih, ki se imenujete "tekač". Za enkrat le preverjam, če je res, da v teku uživam. Da doživljam odklop.
Prvič sem preizkusila tek tudi zjutraj, še pred obiskom kopalnice. Iz postelje direkt v jutro. Čakat prve sončne žarke in občudovat meglice, ki se v jutru dvigajo iz sveže zoranih njiv. Čudovit občutek.
Torej nedeljsko jutro - 5 km v 36 minutah, ponedeljek pa 6,5 km v malo manj kot 45 minutah (kaj pravite, še malo in bom začutila veter v laseh od hitrost) včeraj 28 km na kolesu…, danes pa "shoping-trek", jutri pa "fata-trek" potem pa spet v naravo, tečt …

Vsem hvala za pametne nasvete, ene sem vzela k sebi, druge preverjala...tretje spregledala... le pri tistem naslevtu o ogrevanju; 50 m po petah, 50 m po prstih, potem takšni inu onakšni poskoki mi niso in niso šli, dokler nisem začutila, da bom kmalu dobila izpah kakšnega sklepa ali vsaj nateg mišice (verjetno sem to vse počela narobe).
Pa sem (zaenkrat) odnehala.

[MisSi]

Opažam, da je zelo težko v svoj dan spraviti tudi tek...
Zelo hitro postane temno in v mojem kraju ulične razsvetljave, pločnikov, asfalta pač še ni. (Naj tako tudi ostane.). Tako odpade tek po 18.30, služba je do 17. ure, tako da mi ostane zelo malo časa, da ne tečem a) s praznim ali pa b) s polnim želodcem ali pa c) v popolni temi.
Pa tudi...ko si doma na hrib(čk)u je problem, če začneš "s spustom" v dolino, je pa še večji križ, ko končuješ "z dvigom" v višave (ja, ja, saj vem, za vas bi moj hrib bil običajni krtovinjek, zame pa je skoraj...gora).
Tako je danes, sobota bil jutranji tek. Žal sem šla na pot s praznim želodcem in po petem kilometru sem čutila slabost. Kar na bruhanje mi je šlo. Zato sem lepo nadaljevala...peš (hoja). Kakorkoli, razdalj ne povečujem, ostajam pri razdalji med 5 in 7 km (tako bo tudi ostalo), vendar opažam, da je iz teka v tek večja hitrost (nenamerno). Komaj po vrnitvi domov pogledam uro in ko vidim, moram priznati, da mi je rezultat - všeč.
Nedelja bo dan za nakup novih copat. Sanjam o Salomonovih http://www.superge.si/Salomon/w-xr-mission-cs-fw13-salomon-9573908/
Upam da mi bojo odgovarjali...

[Zd.]

OTako odpade tek po 18.30, služba je do 17. ure, tako da mi ostane zelo malo časa, da ne tečem a) s praznim ali pa b) s polnim želodcem ali pa c) v popolni temi.

Ta problem jaz rešim tako, da grem tečt takoj po službi (če se le da), vendar ne s praznim želodcem. Takrat, ko vem, da bom tekla, pojem v službi še drugo malico (ki si jo prinesem s seboj) - to storim cca. 2 uri pred odhodom domov, tako da se do teka lepo "uleže". Pri tem obroku ne kompliciram - lahko je tudi samo sezonsko sadje, domač polnozrnat kruh, suho sadje ipd. (torej pretežno ogljikovi hidrati). Po teku pa se potem res prileže kosilo

Tako je danes, sobota bil jutranji tek. Žal sem šla na pot s praznim želodcem in po petem kilometru sem čutila slabost. Kar na bruhanje mi je šlo. Zato sem lepo nadaljevala...peš (hoja).

Čez vikend tudi sama tečem zjutraj. Večinoma sicer ne na tešče - s praznim želodcem max. pol ure; kadar pa je na vrsti daljši tek, prej nekaj pojem (a ne preveč, ker je čas do teka razmeroma kratek). Pri daljših tekih (več kot uro in 15 min) si vzamem s seboj kak sadež, keks, lahko bi tudi kako ploščico (a sama sem večinoma pri "domači" hrani). Glede na to, da si občutila slabost, tudi tebi svetujem, da pred tekom daš kaj malega v usta in da imaš v žepu kak grižljaj za primer slabosti. Še namig: trenutno je narava v taki fazi, da četudi nimaš nič s seboj, najdeš na obronku gozda kako slivo, hruško, jablano... in predpostavljaš, da da bodo lastniki veseli, da bodo rešili tvoj trenutni prehranski problemček

[Zd.]

Nedelja bo dan za nakup novih copat. Sanjam o Salomonovih http://www.superge.si/Salomon/w-xr-mission-cs-fw13-salomon-9573908/
Upam da mi bojo odgovarjali...

Še to: če se ti s supergami zelo ne mudi, počakaj mesec dni - v času LM bodo imeli vsi popuste in jih boš dobila nekoliko ugodneje.

[nivesj]

Sicer živim v mestu, in je možnosti za tek ob osvetljenih ulicah tudi pozimi precej, a imam vseeno kljub temu čelno svetilko s sabo, za vsak slučaj, če zavijem na kak temačni kraj, ali pa preprosto zato, da sem bolj vidna za voznike.

http://www.iglusport.si/?mod=store&acti ... anguage=sl


Kar se hrane tiče, pa sem se navadila od samega začetka, da grem med tednom takoj po službi tečt in to na tešče, ker pač ne morem jesti dopoldan. Spijem dovolj vode ali čaja, tko da s slabostjo nimam težav. Med vikendi pa grem tudi tečt zjutraj, predvsem poleti, pozimi, pa raje počakam, da se zunaj kolikortoliko pogreje (imam raynaudov sindrom in me mraz precej ovira) in potem se zgodi da grem tečt ob 11, 12, ali še kasneje.
(Ko sem začela teči sem samo nekajkrat poskusila tečt po kosilu, pa mi je vedno bilo težko teči, ker ali me je bolel želodec ker sem šla prekmalu tečt, ali pa me je začelo tiščat na wc, kar tudi ni najbolj prijetno, če si uro-dve daleč od doma in na vidiku ni nobene gostilne, zato sem raje šla tešče tečt ...)

[HUDMA]

Juhej!

Zaradi obveznosti tečem ob zelo različnih delih dneva, večkrat tudi ponoči, na neosvetljenih odsekih, ob cesti, po poljskih in gozdnih poteh, povsod. Doslej večjih težav nisme imel, če odmislim, da sem pohodil ježa in se skoraj zaletel v presenečenega jelena. Prej sem uporabljal le kake odsevnike. Potem sem nabavil svetilko in nekakšne trakove za na roke /noge, ki imajo vgrajene utripajoče lučke. Z mano večkrat teče tudi pes, tako da se nama od takrat trasa "sama pravočasno izprazni".

Kar se tiče hrane, pa jaz enostavno ne morem teči, če nisem tešč. Slabosti vsaj do 25 km ne občutim. Za kvaliteten tek ne jem ničesar vsaj 5 h pred treningom, pa še to mora biti lahka hrana. Če že sit, še najlažje tečem po makaronih. Po kaki pizzi pa je dan zapravljen. Tudi 8 h kasneje je tek bolj kot ne mučenje.

[miha_z]

Živjo,

Jaz bi problem rešil tako, da bi šel iz službe takoj tečt, ker predpostavljam, da je okoli službe kaj več urejenih poti (asvalta). Pač v avto vržeš cunje za tečt in odlaufaš in se odpelješ domov.

Sicer pa zame tek ponoči, po snegu, dežju,...po seveda ljubljani kjer sem se rodil in še vedno živim, pomeni nekaj čisto normalnega. Brez luči, ker je vse osvetjeno in nenazadnje sem veliko pretekel tudi po snegu ponoči in je bilo naravnost noro! Z dojenčkom in družino mi ni preostalo drugega in sem se navadil in mi je pravzaprav kar malo mučno tečt podnevi, še posebej če seka sonce:-)

lp,
Miha

[MisSi]

Hvala za koristne nasvete. Iz službe da bi šla direktno tečt se mi ne zdi pošteno, ker že desetletja gojim prakso, da se MORA družina zbrati za kosilo za mizo. Da je to neprecenljivi dar. Enako za večerjo. Takrat potekajo poročila, plani... Da pa bi me naši čakali, da jaz odtečem, pa se mi zdi - egoistično. Jaz moram ta svoj hobi vključiti v "ostanek" dneva.
Superege in popusti... ne mudi se, vendar imamo danes v Intersportovih trgovinah 20 % popust, tako da bo tudi to "dovolj".
Tek s čelko da na makadamu, mi je pa težko s čelko prečkat dober kilometer kolovoza, ki je vedno znova drugače oblikovan (zaradi vožnje težkih traktorjev) in mi je kar nekajkrat že noga "klecnila".
Aja...pa iz knjižnice sem si vzela cel kup knjig o teku. So si morali misliti, da sem res čist odtrgana. Pa kaj me briga, njihov problem .
Moj pa je da... tečem .

[nivesj]

Zdravo,

si drznem tole pokomentirat, ker sem sama stara skoraj 50 let. Glede na to kar pišeš, mislim, da bodo tvoji (odrasli predvidevam) družinski člani z razumevanjem sprejeli malo časovno spremembo, in se prilagodili tvojem novem, spremenjenem urniku in bodo pač 2-3x tedensko počakali 'kuharico' da skuha kosilo/kočerjo/večerjo uro kasneje......Vedno se sprašujem zakaj se od ženske pričakuje, da mora vse biti, kot 'mora biti'...in da mora ona leta in leta svoje aktivnosti prilagajati drugim in ne obratno....

Glede ostalega pa itak, teci kot ti paše, lačna ali sita, v temi ali svetlobi, s čelko ali brez, važno je, da narediš nekaj zase in da pri tem neobremenjeno uživaš....

[pajo]

Hojla navadi jih, da ko se vrneš domov iz teka, da te čaka ali kosili ali večerja. In to je to. Ti toliko let do sedaj vsak dan sedaj pa naj ti oni naredijo malo veselja. Pošteno? Mislim, da ja. Nobenemu ne bo padla krona z glave. Uživaj še naprej v teku.

[MisSi]

Moram pokomentirati, da ne spadam med stereotipne mame (ne kuham jaz, ampak mi obrok pripravijo ONI in ONI, ki so doma, čakajo NAME). Ker pa v službi nimam možnosti malice je pač to moj prvi pravi obrok in žal MOJ želodček komaj, res komaj čaka da dobi vase kaj toplega, in tudi to, kako je potekalo življenje (učenje, delo, trening) tisti dan je neprecenljive vrednosti... Sem pač radovedne sorte.
Zanimivo, Salomonove Missionke mi sploh niso pasele na nogo. Sem pa vzela druge... Smrk, zunaj je blata do kolen, kaj to pomeni, da danes ne bo moči tečt???

[pajo]

Ni ga vremena, da se ne da iti na tek. No včeraj zjutraj sem odpovedal družbo na teku (res je lilo ob 6:30h ko pri norcih) me je pa kasneje izdatno napralo. Dež,mraz,blato,megla,sneg,plundra to naj ne bi bile ovire za tek. Ko v nečem res uživaš je to res to. Superge na nogo pa gasa.

[stari bor]

Kar simptomatično se mi zdi,da je spregledano bistvo:skupen obrok družine kot njeno druženje.Namesto tega pa :kdo bo koga,kdo se mora komu prilagoditi ...naprej zastave slave,v boj junaška kri...Ravnokar sem na mizo dobil predlog zakona o ENAKOSTI žensk in moških!Se moram malo pogledat v ogledalo,sicer bom počasi v dvomih .
Sicer pa ,draga mlada novinka,je tudi tek po blatu užitek,pravzaprav je ta tem večji,čim bolj težavni so zunanji pogoji.Nujno moraš poskusiti tek v zimskem metežu ob tuleči burji,ko te sneg zbada v lica(najboljši piling),ali nalivu,ko ti voda lije z glave kot slap Boka...

[MisSi]

Stari Bor hvala za razumevanje. Imam pač prioriteto "ljubih mi stvari".
Glede teka... po dežju, snegu ...
Verjamem da je tek po snegu užitek (sem snežni človek, tako da so mi sprehodi po snegu obvezni in stalnica in sem z njimi obsedena in mojim težim 1000 na uro da gredo z menoj uživat) mi je pa misel, da tečem po ilovnatem kolovozu in blatu, nevarna. Zelo hitro lahko pride do poškodbe . Ali pa je to samo moj podzavestni izgovor . (Verjamem, da je pa užitek tečt po asfaltu ali vsaj po utrjenem makadamu).

V vsakem primeru... migat bo treba in tudi bom!
Vam pa hvalal za

[MisSi]

vztrajam.
Uživam.
Ni kakšnega blaznega napredka, je pa UŽITEK. Ampak, če bi zrela novinka v enem mesecu napredovala do supertekačice bi bil tek nekaj čisto enostavnega. Pa - ni.

Tekam neobremenjeno, vklopim si SportsTrackerja, na roko nataknem uro, da nadziram srčni utrip in to je to. Pazim, da se mi srčni utrip giblje med 155 - 160 in to je to. Vsa moja znanost. Ko pa se vračam in grizem kolena po hribu navzgor pa vidim, da se srčni utrip povzpe tudi do 175. Bi kdo rekel, da sem po prihodu domov že v predinfarktnem stanju, pa temu ni tako. Sem blazno utrujena in samo sreča me navda, ko se zavem, da zmorem pretečti tudi ta hrib.
Mislim, da je po mesecu dni da bi podlajšala svojo progo. Povohati bi mogla, kakšni so občutki tam okrog sedmice (ko tečeš v sedmem kilometru).
Tekla sem v petek, v soboto sem se (o)pila, v nedeljo sem spet tekla, v torek in sredo ne bom tekla... ali je danes pametno spet tečti ali ne? Zanima me, po 4, 5 dneh počitka ali mi bo kondicija padla ali pa bo počitek dejansko prispeval k regeneraciji izmučenega teleščka.

(Saj vem, da je za vas TEKAČE moj tek igračka, verjemite mi, da je zame vsak tek dnevni podvig).