Dobro vprašanje, samo odgovorim lahko bolj na splošno.
Najprej je seveda odvisno od stopnje rezistentnosti na OH (carbohydrate resistance), t.j. kako človek odgovori na vnos OH. Npr. nekateri ljudje že na nizke količine OH odgovorijo z velikim inzulinskim odzivom (ti ljudje so ponavadi debelejši, ker višji nivoji inzulina v krvi povzročijo pretvorbo OH v maščobe, zavira kurjenje maščob). Na drugi strani so pa ljudje, ki imajo nizko sproščanje inzulina pri vnosu OH, ti ljudje so ponavadi suhi. Večina atletov nima rezistence na OH, zato nimajo težav s preveliko telesno težo. Torej če je oseba rezistentna na OH, potem je na vsak naćin LC pristop ustreznejši, že z vidika izgube telesne teže. Pri veliki večini rekreativcev je eden izmed glavnih omejitvenih dejavnikov prav telesna teža, tako da lahko že izguba nekaj kg več pripomore k hitrejšemu času kot povečan obseg treningov.
Potem so pa tu še mnoge druge prednosti LC pristopa, npr. boljše zaznavanje občutka lakote (ni padcev sladkorja v krvi!), posledično manjše nihanje motivacije/psihičnega počutja, boljša prebava, manjša verjetnost slabosti med teki, manjša odvisnost od vnosa energije med treningi, hitrejša regeneracija zaradi manjšega vnetja, bolj zdrav način življenja...
Kar se pa tiče dosežkov, pa večina raziskav kaže, da lahko v najboljšem primeru z LC pristopom pričakujemo enake dosežke kot pri High Carb pristopu. Vendar če se LC lotiš pravilno, lahko tudi pri krajših razdaljah dosežeš boljše rezultate, že z vidika uspešnejšega treninga. Npr. pri Train Low Race High pristopu so časi na treningih počasnejši, vendar pa potem na tekmah, ko dodaš sladkorje, toliko bolj frči

Je pa tako kot sem omenil na začetku, odvisno od osebe. Sam ne grem niti pod razno nazaj na star način prehranjevanja, tudi če bi treniral za 10k ali pa pol maraton. Tako da edino stvar, ki ti jo lahko priporočam je: sprobaj na sebi, pa boš videl!