Zadnje novičke

[Staša]

Ultramaratonec Dušan Mravlje je pričel s tekom do Ulcinja



KOPER, 20. APRILA – Zoprno vetrovno vreme, nekaj deževnih kapelj in krajši program z ansamblom Razpotnik je pospremilo slovenskega ultramaratonca Dušana Mravljeta na letošnji njegov najdaljši tekaški podvig. »Prepričan sem ,da mi bo uspelo, saj sem odlično pripravljen. Zadnje dni sem manj tekel na daljše razdalje, torej več kot dvajset kilometrov, bolj sem se posvetil psihološki pripravi,« je preden se je zapodil po cesti proti Šmarju in naprej na Hrvaško povedal Piki Pilko, povezovalki na startu. Sledil je še obvezen blagoslov župnika Pavla Juhanta iz Tunjc, ki je med drugim dejal, da je prebiral knjigo pomembnih osebnosti iz zgodovine človeštva: »Nisem zasledil nikogar, ki bi pretekel tri kontinente, tako kot Mravlje. Še Kristus jih ni, čeprav je veliko hodil iz kraja v kraj,« je hudomušno zaključil župnik in se pripravil za tek, saj je tudi sam tekel 10 kilometrov. Pet čez dvanajsto se je Mravlje napotil iz Kopra proti mejnemu prehodu Dragonja. Mejne formalnosti je tekač skupaj s spremljevalnim moštvom opravil brez težav in prestopil v sosednjo državo. Na drugi strani meje so ga pričakovali hrvaški tekači iz Istre, ki so ga spremljali del poti do Buj. Tek je Mravlje nato nadaljeval do Novigrada in na cilj prispel v predvidenem času. Že med tekom je povedal, da bosta prvi in drugi dan teka najbolj naporna, saj se more telo privaditi obremenitvam takega načina teka, kot je letošnja Transadria 2005. O njegovih izkušnjah iz preteklosti ne gre dvomiti, saj je Mravlje, ki ga včasih zaradi njegovega stila zbadajo mlajši tekači, eden izmed dveh zemljanov, ki sta tekmovalno pretekla tri kontinente. Zato je pričakovati, da bo sicer malo težji del poti Mravlje opravil tako, kot smo ga vajeni. Današnja etapa iz Novigrada do Pulja je dolga 80 kilometrov, torej 20 več kot prvi dan.

Tupolyew

[Staša]

Tovornjaki in Dolenjka

Drugo etapo je Mravlje preklinjal tovornjake in stisnil roko Dolenjki, ki četrt stoletja živi v Istri

PULA, 21. APRILA – Mravlje je v polnem tekaškem ritmu. To dokazuje njegovo rogoviljenje po hotelski sobi v Novigradu nekaj čez šesto uro zjutraj. Bil je prvi na zajtrku in nato namesto na kavo k prijateljem v mesto nase navlekel tekaško opremo. »Grem pol ure prej na cesto, izredno dobro se počutim. Spremljevalnega moštva ne potrebujem uro, do ure in pol, naj gredo kar oni na kavo. Jaz bom tekel,« je bil odločen in se točno ob osmi uri zjutraj odpravil iz Novigrada. Cesta proti Poreču je bila sredi tedna polna vozil, še najbolj pa so motili mogočni tovornjaki, ki v velikih količinah prevažajo gradbeni material sem in tja. Hrvaški ultramaratonec Sladjan Dragojević, ki je včeraj spremljal Mravljeta kos poti in obljubil, da se bo pridružil še na kakšnem odseku v Srednji Dalmaciji, je dejal, da se na področju Istre zelo veliko gradi: »Vpliv nemških bank na razvoj našega turizma je zelo velik, kar nekaterim, tudi meni osebno, ni všeč. Ne verjamem, da potrebujemo velike hotelske komplekse, ki bodo prevladali na našem področju. Izgubljamo vso romantiko počitnic.« Romantike na cesti tudi Mravlje ni občutil. »Prekleti kamioni, vozijo kot zmešani,« je bil jezen po pretečeni razdalji do Vrsarja: »Štirikrat sem moral skočiti v jarek zaradi njih.« Vendar se je na delu med Gradino in Kloštarem promet na cesti umiril in Mravlje je nadaljeval proti Limskemu kanalu. Tam je med stojnicami, ki ponujajo domače dobrote Istre stisnil roko Zdenki Satarič, ki se je omožila na Hrvaško: »Soproga mojega sina in jaz že nekaj let ponujava turistom nekaj malenkosti za spomin in veliko Slovencev se vsako leto pripelje mimo. Da bi kdo pritekel, pa še nisem doživela,« je dejala gospa, sicer doma iz Mokronoga. Dušan se je za dve ali tri minute zaustavil pri njej in Dolenjka mu je prišrčno stisnila roko. Zaželela mu je srečno pot naprej, ki je vodila preko Limskega kanala, podrtih bencinskih črpalk Energopetrola iz Sarajeva pri odcepu za Poreč mimo Bal do Pule, kjer so ga pred vstopom v mesto pričakali otroci iz osnovnih šol in z njim do cilja pred Mercatorjem tekli zadnja kilometra.

Tupolyew

[Staša]

Pogrešal je spremljevalce

Mravlje je tekel skozi jutranji hlad Istre do trajekta in se pripravil za tekaški vikend čez otoke

BRESTOVA, 22. APRILA - Tudi takšne stvari se naredijo, da so v hotelu zamešani datumi rezervacij. Človek, ki je pretekel 80 kilometrov je obstal pred recepcijo in čakal na prho in posteljo za počitek. »Sobo imate rezervirano šele za jutri,« mu je odločno odvrnila receptorka in takoj je padel predlog, naj Mravlje še enkrat teče do Novigrada in nazaj. Minila bo noč, datum se bo spremenil in dobil bo rezervirano sobo. Toda zaplet je Dušan Mravlje vzel po svoje, s šalo je hitro šarmiral priletno receptorko hotela v Medulinu in vse je bilo urejeno v nekaj minutah. Spremljevalce Mravljeta je skušal na svoj način šarmirati vratar casinoja Las Vegas v kleti hotela. Najprej jih je povprašal, če so sami, nato pa jim je ob pritrdilnem odgovoru ponudil spremstvo mičnih študentk iz Pule, samo za 1100 kun za uro in pol. Kako so že včasih reklamirali oddih na Jadranu? Mala dežela za velik oddih... Naslednje jutro je Mravljeta po napovedih ob osmi uri zjutraj v Puli čakala kava, ki jo je naš ultramaratonec zopet izpustil in se točno ob osmih odpravil proti Brestovi, kjer je bil po 70 kilometrih cilj tretje etape Transadria 2005. Spremljevalcem je tako kot prejšnji dan dal prosto prvih dvajset kilometrov, toda ujeli so ga po petnajstih in bil jih je vesel kot že dolgo ne. »Dajte mi oblačilo z dolgimi rokavi, zebe me,« je potarnal, hkrati pa pogledal na zunanji termometer v avtomobilu. Kazalo je 9 stopinj, ko je potegnil veter prek istrskih gričev pa je bilo še bolj zoprno. Do Labina, preko doline reke Raše je imel Mravlje stalno veter v prsa in zato je pričel dokaj zgodaj piti energijski napitek: »Poleg hladu je tudi veter kriv za večjo porabo energije. Poleg tega se je potrebno iz Raše strmo dvigniti proti Labinu in strmina, polna prometa, ni prijetna. Vendar je še vedno bolje, kot da bi se podal po cesti ob morju, tam je frekvenca vozil na cesti še gostejša.« Predviden tek mimo Labina, kjer so na cesti zopet kraljevali veliki tovornjaki je bila predvidena za poldne, Mravlje je mimo prišel petnajst minut prej. Do Vozličev se je namenil teči počasneje, čeprav vztraja s povprečno hitrostjo preko 11 km/h, ne glede na klance ali veter in hlad. Proti Brestovi je kasneje pospešil in pokazalo se je, da je odlično razpoložen. Še vedno je bentil čez tovornjake in mimogrede pokazal na odrgnino na desni nogi: »Tole sem pridelal včeraj, ko sem skakal s ceste. Enkrat sem doskočil naravnost v trnje. Čeprav sem bil jezen, sem se kasneje pomiril. Razumem, da so ceste ozke in sem kot tekač še boj izpostavljen nevarnosti kot drugi udeleženci v prometu. Toda menim, da se bo gostota prometa ob začetku prazničnih dni v Slovenji še povečal, zato ni nič narobe, če se preizkusim se v pravočasnem skakanju s cestišča na varno. Ta del teka je sestavni del ultramaratonov, ko tečeš kot navadni udeleženec v prometu.« Pozno popoldan se je odprava s trajektom preselila na otok Lošinj, kjer bo Mravljeta čakal vikend poln teka preka otokov. Sobota bo minila na trasi iz Porozine prek Cresa in Osorja do Velog Lošinja, nato selitev na Pag in nedeljsko tekanje od Paga mimo Gorice in Rožanca in Posedarja do Zadra. Medtem, ko bo večina poizkušala konec tedna izkoristiti za lenarjenje in počitek, bo Mravlje pretekel po otokih zgornjega Jadrana 155 kilometrov v dveh dneh. Mačji kašelj za starega mačka.

Tupolyew

[ero]

matej nam sporoča prek SMSa (ob 11:54):

tekel danes z mravljetom. NIRVANA!

se že veselim poročil v živo

[mirko1]

mateja imamo danes na sliki poleg mravljeta v slovenskih novicah.že na bubinem teku na colu nam je rekel da bo šel teči z mravljetom.pa je obljubo res izpolnil.bravo matej
lp,mirko

[tomaz.zupancic]

Tudi jaz sem ga videl v časopisu in je prav lepo izgledalo, kot tak tekač teče z Dušanom Mravljetom vsaj del te njegove tekaške poti po Jadranu.
Kaj bi dal da bi lahko odtekel vsaj kak del teka z njim.
No, bo zagotovo še prilika za to!
ČAO!

[ero]

hojla,

tule je članek:



in še povečana fotka:



(dpop, hvala za skena)

[tomaz.zupancic]

To mi delajta po jadranski magistralki, razturajte kilometre in kilometre jipijipijijpijipi .
ČAO!

[Matej]

Včeraj sem dobil SMS, da je Transadria uspešno zaključena in da Dušan Mravlje in ekipa že analizirajo v Ulcinju. Kapo dol in vse čestitke, Dušan.

Že z avtomobilom se mi zdi neskončno daleč, kaj pa še da to razdaljo pretečeš. To je enostavno izven dosegov razumevanja navadnega smrtnika.

In jaz sem bil en majhen, majhen košček celo zraven. No, vse je relativno, saj je bil zame to kar pošteno dolg tek.

Ko sem prebral, kako bodo etape potekale, sem si takoj zaželel, da bi lahko bil vsaj malo zraven. Ravno v tem času sem namreč planiral dopust v Privlaki pri Zadru. Poklical sem Boštjana in takoj je rekel OK, ampak jaz sem bil vseeno kar malo v dvomih. Pa kdo sem jaz, da se kar nekaj slinim zraven, mi je šlo po glavi. Res sem bil kar malo živčen, še posebej po tem, ko se nismo mogli točno dogovoriti, kje in kdaj se pridružim.
Dušan je namreč začenjal etape ne vsak dan ob isti uri, poleg tega se nam je zdelo smiselno, da se priključim šele, ko se izvije iz prometnega kaosa mesta Zadar.

Dušan je po magistrali drvel kot vlak. Ko sem ga zjutraj nekje ob cesti čakal, sem se dvakrat ozrl okrog sebe in že je, ne da bi ga sploh opazil, tekel mimo mene. Jaz seveda za njim in po osnovnih navodilih, ki mi jih je dal Boštjan (teci štiri metre za njim, ne mu preveč težiti), sem se mu s kar malo treme končno pridružil. Tempo se mi je zdel v začetku seveda počasen, ampak iz kilometra v kilometer sem vse bolj spoznaval, da držati 10-11 km/h in to v neskončnost, ni kar tako. Jaz sem kot cucek tekel za njim in sem tako užival, da se mi je kar smejalo. Čez čas sva se začela malo pogovarjati, vendar nama je močan jugo, ki je pihal v prsi kmalu zaprl sapo. Predlagal sem, če lahko tečem pred njim, da mu naredim vsaj malo zavetrja. To mi je še dodatno dvignilo občutek pomembnosti in moral sem kar malo paziti, da s svojim veselim poskakovanjem ne zbezljam in porušim Dušanu tempo. Ampak za njega se ni bati, on ima tempomat nastavljen tako natančno, da sva celotno dolžino, ko sem ga spremljal (19km) tekla do sekunde enakomeren tempo.

Tako sva v prekrasnem ambientu morske obale in bližnjih otokov požirala kilometre in vsaj zame kar malo prehitro prišla do Biograda na moru, ko sem se poslovil od ekipe in počakal na avtobus, ki me je peljal nazaj v Zadar.

Doma sem malo poanaliziral in še ves dan sem v mislih tekel z Dušanom. Ampak kaj, ko ne moreš skoraj nobenemu povedati o svojih doživetjih, saj vsi samo hitro skomignejo: norci.

[primus]

... Ampak kaj, ko ne moreš skoraj nobenemu povedati o svojih doživetjih, saj vsi samo hitro skomignejo: norci.

Ja, zato smo pa mi tukaj, kenede !?!
(mi namreč takim norcem močno zavidamo )

Bravo, bravo. Res enkratno doživetje !

[runner]

Takrat ko je Mravljca brisal meje (eno leto nazaj... mater cas bezi) EU in SLO sem se hotel pridurziti... pa mi ni izslo... letos pa sploh.

hej PANTHA REI svaka cast.

[maus]

Matej(norec),zavidanja vredna zgodba.....bravo:-)

[vanja]

Matej, bravo!!!

Jaz sem pa zatajila (me je prevec vleklo med skale )...

[bosin]

Mravlje uspešno zaključil projekt Transadria
Članek in foto:

http://www.novice-extreme.com/podstrani/novice.htm

[tomaz.zupancic]

Lahko samo rečem vse naj,naj kar si lahko želi.Da bi ponovil še kako tako norijo, ki tudi mene vleče, je en izziv .
Želim mu čimbolj pestro okrevanje in regeneracijo po teh kilometrih, ki jih je pustil za sabo.
ČAO!