Zadnje novičke

[puncka]

tuki se pa tut jst najdm..

tek sem sovražila v dno duše...še zdaj ne morem vidt tiste rdeče podlage.. ampak tek je veliko več kot to..in velika, velika škoda je, da se moraš tega naučiti sam, da te sistem izobrazbe pri tem prej zatre kot kaj drugega...

in vendar..nekateri se naučimo in sedaj tečemo...ponosno, z užitkom.

[anuška]

da še vedno ne maram. Noge me držijo, od malega sem slon v nogah, dobr....dihanje. priznam, čiki me matrajo. Ampak še zmerej mi vsak dan pomen superge obut maltretiranje. Trpim. Če trpim ko tečem, trpim manj zarad drugih reči. Zato sem prvi dan rekla.......zdleda, da je tolk hudo.....da bom še laufat začela.
Potrjujem. Višek mazohizma je v tem. Hedonist sem v duši. Nehala bom noge premikat prvi trenutek, ko se bom smejala še čemu drugemu, kot črnemu humorju. ))).
Šit, eni tut trpimo.
Hvala za vzpodbude. Se javm.
An

[Gita]

OJLA VSEM TEKAČICAM IN TEKAČEM,

vse mi je zelo znano, mene so v otroštvu posiljeval z vsemi mogočimi športi,sem namreč visoka,...hči nekdanjega košarkaša,... (košarka,odbojka,...), sam s tistimi ne za katere sem se sama zanimala.
Tek nam je bil v šoli predstavljen kot nekaj napornega,zateženega,.... skratka katastrofa ktere se lahko rešiš samo z večkrat mesečno menstro. ČESAR SEM SE SAMA VEČKRAT POSLUŽILA.

Skratka, zdaj ko prehajam v malo bolj zrela leta

začenjam spoznavati kako tek in se nekateri drugi športi blagodejno vplivajo na dušo in telo. LJUBIM TEK!

CMOKCA VSEM !

[TOSALI]

Tud mene ni noben spravu nikamor do 25. leta. Ko pa sem začel pred nekaj leti teč, kolesarit, gvihtat, me pa noben več ne ustavi. Ko da se pripravljam na olimoijske igre ne pa rekreacija. Začetek je res težak ampak, ko ti enkrat pride v kri si pa ne morm predstavljat kako bi brez vsega tega.

[Gita]

ZASPANCI ZBUDITE SE!!!!!!!!!!!!!!:twisted:


TOSALI popolnoma te razumem, jaz imam željo nekoč probat kaki maraton, sicer pretečem 10 km a na organiziranih tekih sem tekla samo 5-5,5 km. Razmišljam da bi šla na LJ 10 km tek v oktobru.

Bila bi vesela če bi bil kakšen malo bolj kot sem jaz izkušen tekač pripravljen kdaj pa kdaj preteči z mano kak km okoli Fužin, na Golovc, Urh,... ali pa na kaki drugi Lj coni.



Se čujemo!

[Jože]

da še vedno ne maram. Noge me držijo, od malega sem slon v nogah, dobr....dihanje. priznam, čiki me matrajo. Ampak še zmerej mi vsak dan pomen superge obut maltretiranje. Trpim. Če trpim ko tečem, trpim manj zarad drugih reči...

Bolj ali manj je tek, verjetno pa tudi rekreacija na splošno, ko začneš z njim težavna in naporna zadeva. Ne veš kako teči, kako varčevati z energijo, zaletavaš se, ker misliš, da počasen tek ni tek,....... skratka mučenje, pa še družba, ki smo jo imeli v času odraščanja nas je uspešno prepričevala, da so lokali in kajenje kul, rekreacija pa samo za mentalno bolne.
In zakaj pravzaprav začnemo teči? Verjetno vsi s podobnimi razlogi; ko imamo vsega dovolj, nezadovoljni s svojim izgledom, slabo kondicijo, predvsem pa nezadovoljni s svojo psihično stabilnostjo v prepričanju, da bomo potem boljše, čistejše osebe. In običajno se vse to in še več res zgodi, če vztrajamo.
Zato je vredno teči.

[Jože]

Izgleda, da mi je uspelo dvakrat isto poslati.

[Gita]

Jaz sem začela teči po tem ko sem resno zbolela, morala sem drastično spremeniti način svojega življenja kar se tiče fizičneka in psihičnega vidika.
Edina stvar katera me je napolnila z energijo je bila tek skozi gozd.
Čeprav zdaj tekam tudi po kakih drugih poteh je "bush" še vedno zakon! Ni ga boljšga kot polna pluča svežga zraka!

[Fotr]

...Edina stvar katera me je napolnila z energijo je bila tek skozi gozd. Čeprav zdaj tekam tudi po kakih drugih poteh je "bush" še vedno zakon! Ni ga boljšga kot polna pluča svežga zraka!

Tek je najboljše zdravilo za strto srce, utrujeno telo in trpečo dušo. Tek je tudi tolažba, veselje, hrepenenje, spomini, upanje...gibanje nas poživi, kri hitreje teče po žilah, prinaša nove atome kisika v možgane, vzbuja nam sveže ideje, vzpodbuja nam voljo do življenja, daje nam dodatno moč...
S tekom si dajem duška

[puncka]

Jst pa že mal pogrešam Anuškino poročilo... upam da je še tu..

lp

[anuška]

k je blo vmes svega i svašta. Lepga pa hudga. Teka pa ......nam, da naute rekl, da se tko ne govori

Prebrala vsake tok cajta kej, se zjokala ob odhodu vašga prjatla, se zjokala ob vašeh čutenjeh njega........ja, tut ob pismu sojga bratca.
Pa jasn, spremlala vaše dosežke. O svojih nism mela kej pisat. K sm
se mučla takrat, k mje blo hudo, .....no zdej mje tek definitivno ratou
sinonim za trpljenje. Pa še več kadila, pa še bl trpela pol na teku, kukr
prej.
Če sm prej misnla, da sm u podnu.....zdej sm. Tahudmu. Vm javem,
k spet supege najdem. Merbit jh najdem prej k sebe. Mrbit.
Ane, ane......dobr b blo.

[anuška]

z guglanjam.....geštalt terapija, pa najdla vaša razmišljanja o depresiji. Ero, depresija JE bolezen, in še kakšna. Ne da se odrezat kot nogo, nobeno obsevanje ne more zaustaviti širjenja metastaz. Antidepresivi so samo bergla, na kero se opreš.......vse, od A do Ž moraš pa sam.

Kt sm glih na začasnem vikendu ud TM, stežka pišm. Bom pa enkat več napisala iz prve roke.

Mejte se, pa fajn tecte.

A.

[eggy]

Ej...k sem tole prebrala.....bi pa se mene kmal v depresijo zanesl. Na srečo sem danes odtekla......prava sreča, res med deznimi kapljami.

Antidepresivi....pa bergla......ej, se ne strinjam čist.
JIh nikoli nisem jemala, ampak....sem jih pa mnogim svetovala in......ti rečem, pravijo, da deluje.

[anuška]

sevede delujejo.....kt bergla. Da se opreš. Tut k hodeš ob bergl k maš nogo mal fuč.......noga je še zmeri fuč...ti zberglo lohk sam pomagaš, se nanjo opreš.

Zato sm rekla.....vse druh morš pa sam. Zdravila so sam v pomoč.
Tolk za dons, k še zmeri nism fajn.

[eggy]

živjo,

Ja...po moje te razumem. Tudi jaz sem začela v podobnih okoliščinah. Ampak......zdaj mi je to v veselje.
Bergla ali ne bergla...ob teku se sprostiš, pozabiš na vse.....ti rečem, deluje. Zato.....tud če nkol nisi marala....boš pa mogoče kdaj le marala

Pa se nekja.....če bodo noge na začetku težke.......ti povem, da se to dogaja vsem...tudi tistim....ultra dobrim. Samo ne smeš nehat
Se jaz dostikrat vprašam, kje je meja med trmo in vztrajnostjo

No....anuška...pa da slišimo, kaj se ti bo zdaj zgodilo