Spadam med tiste, ki pogosto tečejo ponoči, tudi po polnoči in zraven tega še po gozdu. Osebno sem prepričana, da je vsak strah odveč in tudi nikoli nisem imela niti najmanjše slabe izkušnje. Prav tako še nikoli nisem slišala, da bi kakšno tekačico kjerkoli v Sloveniji napadli. Zato mi kraj pameti ne pade, da bi se odpovedala miru in spokojnosti samotnih nočnih tekov po gozdu samo zato, ker obstaja 1e-9 možnosti, da se mi pri tem kaj zgodi. In kot je omenil en predhodnik, je veliko večja možnost, da me jutri pri prečkanju prehoda za pešce povozi avtobus. Kar se pa tiče babic, tet in ostalih, ki se ob tem zgrozijo in ti brez vsakršnega konkretnega argumenta (npr. kakšnega primera) dobronamerno svetujejo, pa jih je najbolje preslišati.
Sicer pa težavo s svetlobo pri nočnem teku ponoči uspešno rešujem s Tikkino, ki jo držim tako, da si osvetlim pot kakšna dva metra pred sabo. Na ta način zadosti hitro vidim vse korenine in luknje. Sedaj ko ni listja na drevjih pa včasih zadošča že svetloba polne lune. Je pa res da nekih hitrostnih rekordov pri takšnem teku ne dosegam, zato pa je učinek toliko bolj viden v 'peace of mind'. To pa je tudi glavni razlog, da zelo rada tečem.
Lep pozdrav
Andreja
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 22 Feb 2008, 19:17
#119268
Tečem ponoči, tečem podnevi, tečem ob samotnih potkah in po gozdu in me ni strah. Res da mi ni prijetno iti v temi samo zato ker se bojim, da si bom kaj zvila ali pa da me bo kaj povozilo (seveda če nisem dobro osvetljena).
Mislim da se bolj bojim psov, kot pa psihopatov. Namreč mislim, da bi človeku ki bi slučajno kaj "težil" prav posebno zatežila JAZ.
Namreč zelo je zoprno če ti kdo prekine trening, samo zato ker je manijak. 
Drugače pa malo pospešiš, dvomim da bi zmogel kakšen km.
Mislim da se bolj bojim psov, kot pa psihopatov. Namreč mislim, da bi človeku ki bi slučajno kaj "težil" prav posebno zatežila JAZ.
Namreč zelo je zoprno če ti kdo prekine trening, samo zato ker je manijak.
Drugače pa malo pospešiš, dvomim da bi zmogel kakšen km.
Včasih je enostavno treba obut superge in it TEČT
- 22 Feb 2008, 21:11
#119284
Pozdravljeni,
ravno danes sem zatrdno sklenila, da v LJ, ko je tema, sama ne bom šla nikoli več teč. Okrog sedmih se mi je na Jarški cesti prilepil nadvse vsiljiv tip, tako da me je bilo pošteno strah, kako bom prišla do doma. Na srečo se ni spustil dlje od verbalnega nadlegovanja, a nikoli ne veš... Dejstvo je, da smo fizično šibkejše, in ko je vsiljivec enkrat tako blizu, da te lahko prime, tudi hitre noge ne pomagajo dosti. Še zdaj sem malo v šoku. Mogoče bi bilo res pametno razmisliti o kaki borilni veščini - ima kdo kakšen nasvet glede tega?
ravno danes sem zatrdno sklenila, da v LJ, ko je tema, sama ne bom šla nikoli več teč. Okrog sedmih se mi je na Jarški cesti prilepil nadvse vsiljiv tip, tako da me je bilo pošteno strah, kako bom prišla do doma. Na srečo se ni spustil dlje od verbalnega nadlegovanja, a nikoli ne veš... Dejstvo je, da smo fizično šibkejše, in ko je vsiljivec enkrat tako blizu, da te lahko prime, tudi hitre noge ne pomagajo dosti. Še zdaj sem malo v šoku. Mogoče bi bilo res pametno razmisliti o kaki borilni veščini - ima kdo kakšen nasvet glede tega?
- 13 Mar 2008, 16:12
#121207
Da se takih in podobnih manijakov izogneš ti svetujem, da si oblečeš ohlapna in neopazna oblačila, kakšno kapo, skratka, najbolje da se zakamufliraš v fantalina. če te je pa še strah pa kakšen sprej v žep pa izogibaj se teka mimo sumljivih lokacij
HA HA , uganite kdo je načel temo ! Kakorkoli, sem napredovala
Atalanta napisal/-a:Pozdravljeni,
ravno danes sem zatrdno sklenila, da v LJ, ko je tema, sama ne bom šla nikoli več teč. Okrog sedmih se mi je na Jarški cesti prilepil nadvse vsiljiv tip, tako da me je bilo pošteno strah, kako bom prišla do doma. Na srečo se ni spustil dlje od verbalnega nadlegovanja, a nikoli ne veš... Dejstvo je, da smo fizično šibkejše, in ko je vsiljivec enkrat tako blizu, da te lahko prime, tudi hitre noge ne pomagajo dosti. Še zdaj sem malo v šoku. Mogoče bi bilo res pametno razmisliti o kaki borilni veščini - ima kdo kakšen nasvet glede tega?
Da se takih in podobnih manijakov izogneš ti svetujem, da si oblečeš ohlapna in neopazna oblačila, kakšno kapo, skratka, najbolje da se zakamufliraš v fantalina. če te je pa še strah pa kakšen sprej v žep pa izogibaj se teka mimo sumljivih lokacij
HA HA , uganite kdo je načel temo ! Kakorkoli, sem napredovala
- 14 Mar 2008, 08:51
#121248
Naj vam povem svojo izkušnjo.
Bil je lep sončen popoldan ura okoli 14 ih, ko sem šla teči za Savinjo - pot proti Kasazam( tam so sprehajalci redki tu in tam kakšen tekač ali kolesar). Bila je pomlad trava že kar visoka torej nisem mogla videt kaj se skriva v travi in grmičevju. Naenkrat vidim, da se sveti nekaj belega, nisem reagirala, tečem naprej in, ko pridem dovolj blizu vidim PSIHIČA Z BELO MASKO na faci, hlače do kolen. Najprej sem mislila, da je navaden drkač ( ti načeloma niso nevarni ), ko psihič potegne hlače gor zaštarta za mano sem se šele zavedala kaj se dogaja se obrnem in šprint na vso moč po cca 300 -ih metrih vidim od daleč kolesarja ( psihič se je hitro skril nazaj), ga ustavim, da mi posodi mobi, da pokličem policijo.... ki ni ukrepala. Končno pridem domov že na meji infarkta ( mimogrede polar je kazal pulz 200
, ko sem stala) povem možu kaj se je zgodilo. Takoj se je usedel na kolo in glej ga zlomka ta PSIHIČ je na istem mestu čakal novo žrtev, na srečo je moj mož prepričil, da bi jo dočakal, saj ga je pošteno nabil 
.
Od takrat je minilo dve leti in kar nekaj časa je minilo, da sem spet šla teči po isti poti, seveda ne brez spreja. Je pa res, da od takrat razen kakšnega drkača nisem več srečala kakšnega PSIHIČA, ampak strah oz. neprijeten občutek na tem delu poti še vedno obstaja.
Še sreča, da imam tek res rada in, da brez njega ne morem živeti
....drugače bi verjetno takrat nehala teči.
TOREJ DRAGE MOJE PAZITE NASE, AMPAK NAJ VAM TI PSIHIČI NE POKVARIJO TEKA.
Bil je lep sončen popoldan ura okoli 14 ih, ko sem šla teči za Savinjo - pot proti Kasazam( tam so sprehajalci redki tu in tam kakšen tekač ali kolesar). Bila je pomlad trava že kar visoka torej nisem mogla videt kaj se skriva v travi in grmičevju. Naenkrat vidim, da se sveti nekaj belega, nisem reagirala, tečem naprej in, ko pridem dovolj blizu vidim PSIHIČA Z BELO MASKO na faci, hlače do kolen. Najprej sem mislila, da je navaden drkač ( ti načeloma niso nevarni ), ko psihič potegne hlače gor zaštarta za mano sem se šele zavedala kaj se dogaja se obrnem in šprint na vso moč po cca 300 -ih metrih vidim od daleč kolesarja ( psihič se je hitro skril nazaj), ga ustavim, da mi posodi mobi, da pokličem policijo.... ki ni ukrepala. Končno pridem domov že na meji infarkta ( mimogrede polar je kazal pulz 200
, ko sem stala) povem možu kaj se je zgodilo. Takoj se je usedel na kolo in glej ga zlomka ta PSIHIČ je na istem mestu čakal novo žrtev, na srečo je moj mož prepričil, da bi jo dočakal, saj ga je pošteno nabil .
Od takrat je minilo dve leti in kar nekaj časa je minilo, da sem spet šla teči po isti poti, seveda ne brez spreja. Je pa res, da od takrat razen kakšnega drkača nisem več srečala kakšnega PSIHIČA, ampak strah oz. neprijeten občutek na tem delu poti še vedno obstaja.
Še sreča, da imam tek res rada in, da brez njega ne morem živeti
....drugače bi verjetno takrat nehala teči.
TOREJ DRAGE MOJE PAZITE NASE, AMPAK NAJ VAM TI PSIHIČI NE POKVARIJO TEKA.
- 17 Mar 2008, 00:19
#121493
Hvala za nasvet, toda ali naj potemtakem ženske prenehamo teči v pajkicah
Pa tako fino je teči tako, da ti nič ne mahedra okrog nog...
Zaenkrat se izogibam temi in se veselim vedno daljših dni
Natasa, čestitke možu
in tebi! 
mojA napisal/-a:Da se takih in podobnih manijakov izogneš ti svetujem, da si oblečeš ohlapna in neopazna oblačila, kakšno kapo, skratka, najbolje da se zakamufliraš v fantalina.
Hvala za nasvet, toda ali naj potemtakem ženske prenehamo teči v pajkicah
Pa tako fino je teči tako, da ti nič ne mahedra okrog nog...
Zaenkrat se izogibam temi in se veselim vedno daljših dni
Natasa, čestitke možu
in tebi! 
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA