Zadnje novičke

[mojA]

Ah, kako imenitno se berejo prispevki o nelenih in super aktivnih mamah, ki poleg otrok, možov, zaposlenosti v službi, kuhariji, pranju, likariji etc. še uspejo najmanj 3x na teden, če ne celo več, odteči ducat kilometrov!

Kako imenitno se berejo tudi prispevki, kako se da združiti lasten tek z otroškim bicikliranjem in kako je potem koza cela in volk sit!

No, smo pa tudi take mame, ki (HVALA BOGU!!!) nimamo možov ne prijateljev, ki bi znali & hoteli ali želeli priskočiti mami tekačici na pomoč. Take mame, ki so 101% zaposlene v službi, pa, žal, ne LE 8 ur na dan, ampak tudi kaj več, pa čeprav delamo v javni upravi;
take mame, ki imajo le 30 minut časa za malico, pa menze nikjer v bližini, torej normalno in kot človek ne morejo pojesti, razen na pisalni mizi in s solato v ustih odgovarjati na telefone;
take mame, ki imajo šoloobveznega mulca, ki ga je potrebno neprestano bodriti, spodbujati, kontrolirati pri nalogah in preverjati znanje;
take mame, ki so tudi že tekle ob otroku kolesarčku, pa se to ni najbolje obneslo, zaradi kakršnega koli že razloga;
take mame, ki so že skušale teči na štadionu, pa, ker je, žal, otrok popolnoma negibalen, spet zadeva v duetu ni uspela;
take mame, ki po naravi nismo lenuhinje in tudi ne obsedene s kuharijo, zlaganjem fižola po barvi in likanjem srajc, ampak jim ne uspe odteči niti piškavih par kilometrov na teden zaradi sto drugih konkretnih razlogov in NE izgovorov.
...in take mame, ki so zvečer enostavno in preprosto preveč crknjene, da bi šle z lučko na glavi tečt. V takem stanju je branje kvalitetnega čtiva telesu mnogo bolj dobrodošlo.

Draga H20!
Ljudje smo si različni, tako in drugače. HVALA BOGU!
Verjamem, da obstajajo tudi konkretni razlogi, da ne greš na tek. Daješ pač drugim stvarem in dejavnostim prioriteto. Hočeš ali pa moraš. Tako pač je v življenju. In v življenju se stvari tudi spreminjajo. Ali pa mi. Kdo ve - morda se prav kmalu zvečer srečava na teku z lučko na glavi in boš rekla:"Pa sem mislila, da sem enostavno in preprosto preveč crknjene, da bi šla z lučko na glavi tečt."

[runner]

No, smo pa tudi take mame, ki (HVALA BOGU!!!) nimamo možov ne prijateljev,
ki bi znali & hoteli ali želeli priskoèiti mami tekaèici na pomoè.

razumem te (sigh) pri takih prijateljih ne rabis sovraznike...

Take mame, ki so 101% zaposlene v službi, pa, žal, ne LE 8 ur na dan,
ampak tudi kaj veè, pa èeprav delamo v javni upravi;

upam da so te mame tudi eeeextra placane za to ... ker ko bodo bolane in skrhane
bodo zalovale za vsako minuto, ki so se zrtvovale za ene nepomembne kretene

take mame, ki imajo le 30 minut èasa za malico, pa menze nikjer v bližini,
torej normalno in kot èlovek ne morejo pojesti, razen na pisalni mizi in
s solato v ustih odgovarjati na telefone;

dieta zagotovljena! ... hmmm to ni slabo, ce te unmi nda drugii stramini zice zavstopi (pardon zaPitkal sem se s polnimi usti)

take mame, ki imajo šoloobveznega mulca, ki ga je potrebno neprestano bodriti,
spodbujati, kontrolirati pri nalogah in preverjati znanje;

ceprav otrok ima ADHD in dyslexio pa se sestrico, ki je prvosolcek? Zna biti zajebano...
in zabavno, ko vidis kako solarcek veliko bolje govori slovenscino od tebe.

take mame, ki so tudi že tekle ob otroku kolesarèku, pa se to ni najbolje obneslo,
zaradi kakršnega koli že razloga;

kolesarcek je bil prepocasen/prehiter, nevarnosti prometa, neprmerna trasa, nima/noce celado ...
da, da zastopim ... to je nevarno.

take mame, ki so že skušale teèi na štadionu, pa, ker je, žal,
otrok popolnoma negibalen, spet zadeva v duetu ni uspela;

al pa otrok je hiper-aktiven in mu je tezko kdo kos ...

take mame, ki po naravi nismo lenuhinje in tudi ne obsedene s kuharijo,
zlaganjem fižola po barvi in likanjem srajc, ampak jim ne uspe odteèi niti
piškavih par kilometrov na teden zaradi sto drugih konkretnih razlogov in NE izgovorov.

gremo na horsa ? al pa na burek... kaj pa chevapi k Mujotu? (sama zdrava hrana HOLESTEROL PRESS)

in take mame, ki so zveèer enostavno in preprosto preveè crknjene ...

in ker ne morejo spati (insomnia) ... bluzijo po TF ...

Hmmm poznam eno tako mamo ...

samo da je TATA

[H2O]

Runner,
extra plačane za extra delo v javni upravi aaaahahahaaaaaaaaaa a se ti mal hecaš???

Ne glede, s svojim komentarjem sem želela samo povedati, da ne gre bit' tako zelo premočrten; si ali nisi; tekač ali netekač; življenje je čisto preveč barvito, da bi ocenjevali zadeve na belo ali črno.

Eno so želje in potrebe, eno je realnost in prioritete, ki si jih postaviš in ki nimajo nobene veze z lenobo.

[mare]

Glej H2O: jaz si čisto nič slabega ne mislim o tebi, če se ne ukvarjaš s športom. Verjamem tudi, da ti čisto zares misliš, da za tek nimaš časa in da bi v resnici rada tekla. Najbrž tudi pride kakšen dan, ko zares nimaš časa in moči. Če pa se to ponavlja iz dneva v dan in ti ne odgovarja, pa bo treba nekaj spremeniti. Po moje je 10 ur dela v službi zgornja meja, ne vem zakaj bi v upravi delal več kot 9 ur. Vsakodnevno večurno učenje z otroki je po moje tudi brez veze. Morda se moramo sprijazniti, da naš otrok ni superodličnjak. Pa kaj, bo pač odličen frizer ali mehanik, morda pa se mu pozneje odpre in bo naredil odlično fakulteto in bo še vedno lahko tudi on nezadovoljen delal 10 ur dnevno v državni upravi za majhno plačo. Če ima otrok slabe gibalne sposobnosti, ga je treba po moje spodbujati toliko bolj, samo treba je najti pravo aktivnost. Pač ne bo profesionalni nogometaš, bo pa pri 50-ih še vedno lahko prišel po stopnicah v stanovanje.
Ampak v glavnem je prezaposlenost bolj izgovor. Tudi jaz jih imam ogromno, ti lahko celo pomagam z njimi. Tudi jaz imam službo, kjer pričakujejo od mene maximum. Po službi je na vrsti še družbeno koristno-neplačano delo. Ko pridem domov sem lačen, potem ne morem teči s polnim želodcem, potem je treba kaj narediti doma in se ukvarjati z družino, potem spet ne morem ven, ker je na sporedu moja priljubljena nadaljevanka. Potem sem pa že zmatran od posedanja in grem spat.

[mare]

[

No, hči ima treninge trikrat tedensko tudi na drsališču v Zalogu Mare, tole je zate takrat tečem krožno pot od drsališča, skozi podvoz proti silosu, čez Kašelj, Vevče, mimo lekarne, mimo šole v Polju, skozi drugi podvoz, ki pelje v Novo Polje in nato čez Zajčjo dobravo do drsališča. Proga je dolga cca 6 km. Mare, je uporabno zate?

Hvala Lunca. Upam, da bo uporabno. V petek sem namreč slučajno tekel na podobni relaciji od šole v Polju do ledene dvorane v Zalogu. Se mi zdi, da je bila to ena najslabših tekaških tras v mojem živjenju. Na trenutke sem pomislil, da bi jo priporočil kot trening za adventure race. Jaz sem namreč tekel po cesti, ki je zelo prometna in čisto preozka. Vsakič, ko je zapeljal mimo tovornjak, sem bil posut s sajami in peskom. Nasproti vozeči avtomobili te silijo, da skačeš na travnik in zaslepljen tipaš po tleh. Jasno, da si moteč tudi za avtomobiliste in v nenehni nevarnosti. Ko se bližaš Zalogu, lahko uživaš tudi v najrazličnejših vonjavah. Prepoznal sem parafin, premogove saje in kokošje odpadke. Nazajgrede je bilo nekaj boljše, saj sem pri črpalki zavil na cesto v Kašelj in se izognil vsaj delu ceste. Nekako se mi zdi, da bi se morda dalo v Kašelj zaviti že prej v samem Zalogu. Kje greš ti?

[H2O]

Zakaj zahajaš v extreme? Sicer je pa tako brez veze prepričevat prepričane...Sem rekla, da se vobče ne ukvarjam s športom??? Nisem. Tudi hribolazenje med vikendi je svojevrsten šport.
Sem rekla, da želim, da je moje dete nogometaš profesionalc? Tudi slučajno ne!
Sem rekla, da sem pretirano ambiciozna, kar se mojega otroka in njegove šole tiče? Daleč od tega. Napisala sem, da ga je potrebno spodbujati in nadzorovati, tako kot večino 9 let starih mulcev.
Komentar k prepričanju, da se v službi nima smisla pretegnit, da se v današnjih časih to ne izplača, pa tako ni potreben. Večina zaposlenih ve, da smo lahko srečni, da sploh lahko delamo.
S svojim prispevkom sem želela le povedati, da ne gre bit' preveč p r e m o č r t e n. Da ne gre bit' zafrustriran, če kot starš ne uspeš biti aktiven tekač. Da je v življenju včasih pač potrebno prestavit orientacijske točke, ki jih imamo v glavi.

[H2O]

Zakaj zahajaš v extreme? Sicer je pa tako brez veze prepričevat prepričane...Sem rekla, da se vobče ne ukvarjam s športom??? Nisem. Tudi hribolazenje med vikendi je svojevrsten šport.
Sem rekla, da želim, da je moje dete nogometaš profesionalc? Tudi slučajno ne!
Sem rekla, da sem pretirano ambiciozna, kar se mojega otroka in njegove šole tiče? Daleč od tega. Napisala sem, da ga je potrebno spodbujati in nadzorovati, tako kot večino 9 let starih mulcev.
Komentar k prepričanju, da se v službi nima smisla pretegnit, da se v današnjih časih to ne izplača, pa tako ni potreben. Večina zaposlenih ve, da smo lahko srečni, da sploh lahko delamo.
S svojim prispevkom sem želela le povedati, da ne gre bit' preveč p r e m o č r t e n. Da ne gre bit' zafrustriran, če kot starš ne uspeš biti aktiven tekač. Da je v življenju včasih pač potrebno prestavit orientacijske točke, ki jih imamo v glavi.

[potepinko68]

Hojla!
Kaj pa če bi šli vsi skupaj na kofetk, sok, pivce.. karkoli že in ugotovil kolk smo si podobni, pa kolk noben ni premočrten, pa kolk mormo vsaj mal bit premočrtni, da lahko kej kam premaknemo???

lp,
potepinko

[lunca]

Mare, daj mi tvoj mejl, pa ti pošljem sliko moje tekaške poti z ETIS-a - mislim, da se boš tako najlaže znašel!

Se pa strinjam, da je ta trasa bolj zasilna, tudi meni ni ravno pri srcu. Mi pa zelo odgovarja pozimi, ko zaradi teme ne morem več teči v Tivoliju.