tek_v_snegu napisal/-a:... Navzdol se do sedaj nisem ujel omejitve...
Jasno, saj to že g. Isaac Newton v enem od svojih zakonov dokazuje. (Gravitacija + malo heca Press)
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 11 Jan 2006, 22:06
#58819
sem laufal tekmo pri -17 samo v trikoju pa v pulici.... za dihala se ne bat samo da so noge ogrete! pri nizkih temperaturah priporočam še en krati triko (do kolen) ker če je nas vroče še ne pomeni da je tudi mišice!
maske za dihala pa so kar vredi jaz mam eno BREEKA in mi ful dosti pomeni pri kakšnih počasnih tekih (iztekih).
maske za dihala pa so kar vredi jaz mam eno BREEKA in mi ful dosti pomeni pri kakšnih počasnih tekih (iztekih).
- 11 Jan 2006, 22:33
#58820
Pred štirimi dnevi sem prvič tekel pozimi. Hehe, preizkusil sem zimsko tekaško opremo. Tekel sem čez dan, ko je med 0 in 2 stopinjami. In se da.č do sedaj sem mislil da je to bavbav... 
z grlom ni bilo nobenih težav, torej bi šlo še nekaj stopinj z lahkoto navzdol.. sem pa čutil hlad po stegnih in ramenih. Prej bi me ustavilo to.
z grlom ni bilo nobenih težav, torej bi šlo še nekaj stopinj z lahkoto navzdol.. sem pa čutil hlad po stegnih in ramenih. Prej bi me ustavilo to.
- 12 Jan 2006, 08:41
#58833
V Poletu je Dr. Nada Kozjek nekoč pisala (fotr bo gotovo znal prilepit cel članek), da glede tega ni bojazni, vsaj kar se dihanja tiče, ker da se mrzel zrak - še preden pride v pljuča - ogreje na nekaj stopinj, tak da izjave "me zebe v pljuča" kao niso utemeljene.
Vendar - če pač ne paše, pač ne tečt v mrazu, ne? Pa če bodo glih vsi rekli, da je fajn.
Vendar - če pač ne paše, pač ne tečt v mrazu, ne? Pa če bodo glih vsi rekli, da je fajn.
Prehitiš zadnjega tekača: na katerem mestu si?
- 12 Jan 2006, 10:24
#58837
Ni kej treba je migat jaa če ne pozno zvečer ko se temperature spuščajo pa takoj po šihtu ko je okoli ničle.Čist tko me je zanimalo in dobil velik vzpodbudniih mnenj tko de bom počas kr drajsal,ker izziv se bliža pa morm še mal km u noge spraut
TNX
TNX
Hev a najs dey
Pingo
Pingo
- 12 Jan 2006, 10:49
#58839
Pa naj bo no, ko ste ravno vi....
Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.
Tek pozimi: kako pomagamo telesu?
Polet, Čet 18.12.2003
Tek pozimi? Ob tem marsikdo pove nekaj o svinjariji v zraku in o tem, kako to škodi zdravju. Pa mraz in dihala pa spolzka tla in celo naravne ovire v obliki kupov snega. Takšna vprašanja včasih pomenijo trk dveh svetov: tistega, ki mu gibanje pomeni veselje telesa in duše, in tistega sveta, v katerem je gibanje, še posebno tek, napor. Zato je odgovor težak, spada pa v kategorijo, ko si moramo sami odgovoriti, koliko so za nas stvari, ki jih počnemo, pomembne.
Zimski zrak in tek
Najlažje je, kar zadeva zrak. Tisti, ki tečemo pozimi, dihamo enak zrak kot tisti, ki z nakupovalnimi vrečkami včasih več ur potujejo v gneči med trgovinami. To je lahko hud napor.
Še posebno je zanimiva dogma, da si bomo »nahladili« pljuča. Dejstvo je, da pljuč ne moremo »zmrzniti« nikjer na tem planetu. Ko dihamo in gre zrak v dihala, ta že na poti od ust in skozi nos do konca žrela skoraj prevzame telesno temperaturo. Zato potrebuje telo pozimi veliko tekočine in to vlaženje in segrevanje mrzlega zraka je eden glavnih razlogov, zakaj je pozimi pitje še bolj pomembno kot poleti.
To seveda ne pomeni, da dihanje mrzlega zraka ni nevarno. Mrzel zrak je zelo suh in med vlaženjem (in segrevanjem) se žrelo lahko zelo hitro izsuši. Zaradi suhega žrela in grla lahko včasih po naporu kašljamo. Še posebno, če je bil napor intenziven in smo bolj dihali. Nekateri vseeno trdijo, da jih zebe v pljuča! Verjetno je to posledica delne izsušitve dihalnega epitelija zaradi še vedno suhega zraka, ki se v zgornjih dihalih ni dovolj ovlažil. To ni dolgotrajna težava in telo ga regenerira brez posledic. Vsekakor manj škodi dihalnemu epiteliju kot kajenje. Z izsušitvijo dihalnega epitelija je povezana tudi astma pri zimskih športih. Ta se verjetno pri naporu v toplejšem zraku ne bi razvila, verjetno pa ravno vdihavanje mrzlega zraka pripomore k temu, da se pokažejo simptomi in znaki astme pri naporu v mrzlem okolju, medtem ko se pri toplejših temperaturah ne.
Da bi preprečili ali omilili težave s pekočim grlom, kašljanjem in občutek, da smo brez sape (astma), je smiselno uporabljati obrazne zaščitnike, ki pokrijejo usta in nos. Ti bodo pomagali segreti in ovlažiti mrzel zrak, preden pride v zrelo. Alpinisti na večjih višinah in tudi kolesarji jih s pridom uporabljajo.
Ozebline in podhladitev
Mraz je fizikalna kategorija in najbolje je, da jo spoznamo in preprečimo, da bi nam škodila. Preprečevanje poškodb zaradi mraza zahteva pravilno izbiro oblačil, obuval in ustrezno podporo (hrana, pijača) telesa.
Največje nevarnosti mraza so ozebline in podhladitev telesa. Ozebline ponavadi nastanejo na izpostavljenih delih telesa, kot so glava, roke, stopala, obraz, ušesa in moške genitalije. Ko tkiva zmrzujejo, se pojavlja pekoč boleč občutek, kajti zmrzujejo tudi živčni končiči v koži, ki te občutke zaznavajo. Ko postane zamrzli del telesa nekako gluh in neboleč, to pomeni, da že imamo težavo. To dobro poznajo gorniki, smučarji in nekateri zelo vztrajni tekači. Zavedati se moramo, da smo v težavah, drugače lahko imamo resne posledice.
Veter lahko zelo poveča učinek mraza. Zelo slab dodaten dejavnik mraza je tudi vlaga. Zato je zelo pomembno, da v hladnem vremenu nimamo premočenih tekaških copat ali nogavic, ki se napijejo vlage. Stopala lahko na vlažnem mrazu zmrznejo že pri temperaturah nad ničlo.
Najslabše za ozebline je vsekakor kombinacija mraza, vetra, vlage in utrujenosti. Ker je šport pozimi energijsko zahtevnejši, smo velikokrat prej utrujeni, zato so izpostavljeni deli telesa slabše prekrvljeni in nahranjeni ter veliko bolj dovzetni za mraz.
Kako opazimo, da smo utrujeni? Najprej začnemo zgubljati voljo in postanemo manj spretni kot ponavadi. Nato se pojavi drget, in če izgubimo orientacijo za dogajanje okoli sebe, to že pomeni življenjsko nevarno okoliščino, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Neprimerna oblačila ter seveda premalo pitja in hrane med tekom, preslaba pripravljenost ... Razlogi, ki vodijo v težave.
O oblačilih je bilo že kar nekaj napisanega v prejšnjih številkah Poleta, zato naj ponovim samo bistvene stvari. Namen oblačil v hladnem vremenu je predvsem, da nas zaščitijo pred vetrom in vlago. Veter odnaša od naše kože sloj zraka, ki ustvarja nekakšen izolacijski plašč, in ga nadomesti s hladnejšim zrakom. Telo vedno znova ogreva zrak okoli sebe in tako veliko hitreje izgublja telesno toploto kot takrat, ko ni vetrovno. Če se še premočimo bodisi zaradi znoja, dežja ali snega, je izguba telesne toplote veliko hitrejša, kot jo telo lahko nadomesti. Zato je najbolje nositi več slojev oblačil, ker se zrak ujame med sloje in daje dodatno zaščito. Uporabljajte vsaj tri sloje oblačil: notranji sloj naj bo takšen, da odvaja vlago od telesa proti zunanjim slojem, ki dihajo. Srednji sloj naj bo nekakšen grelec, lahko celo volna, saj zadržuje toploto tudi, če je vlažna. Zunanji sloj naj poleg odvajanja vlage ponuja zaščito pred vetrom.
V zelo mrzlem vremenu je bolje obuti dva para tankih nogavic kot ene debele. Še posebno pomembna je zaščita glave, kajti do pol telesne toplote lahko izgubimo skozi glavo. Če so zunanje okoliščine zelo neugodne, dodatno zaščitimo izpostavljene dele telesa z vazelinom ali mastno kremo.
Ena najpogostejših napak pri oblačenju v mrazu je, da se enostavno preveč oblečemo. Pri naporu se ustvarja toplota in lahko se tudi pregrejemo, kar pri teku povzroča neugodje in prezgodnjo utrujenost. Zelo verjetno smo preveč oblečeni, če nas prvih pet minut teka malo ne mrazi!
Splošna preventiva
Nobena oblačila ne bodo pomagala, če pozimi naše telo ne bo zdravo in v dobri kondiciji. Mrzlo vreme in spolzke površine so idealen poligon za poškodbe. Še posebno če zasanjano opazujemo prekrasno zimsko pravljico in nismo pozorni na progo. Ker so mišice in tetive v mrazu trše, je izjemno pomembno, da se pred vadbo dobro segrejemo. Vsaj na začetku teka skrajšajmo korak in tecimo počasneje kot ponavadi. Ne postajajmo! Pri naporu na mrazu je bolje, da se gibamo počasneje, vendar ves čas, kot da začnemo hitro, nato pa moramo zaradi napora počivati.
Za zdravje poskrbimo tudi z enostavnimi higienskimi ukrepi, kot je izogibanje javnim krajem, kjer je možnost okužbe večja kot pri samotnem teku. Po nakupih gremo, ko smo spočiti in ko je čim manj gneče. Če bomo nakupovali utrujeni in že malo načeti, bomo veliko bolj dovzetni za viruse, ki drvijo naokoli nas. Pa še razsodneje bomo nakupovali, če bomo spočiti, in tako zmanjšali živčni stres.
Pijača in hrana
Pozimi se ponavadi manj ukvarjamo s športom in tako dobimo vtis, da je telesni napor manjši. Vendar pogosto pozabljamo, da ni pomembna samo količina, ampak je izjemno pomebno tudi, da telo pri naporu v hudih klimatskih razmerah kakovostno podpremo.
Najprej s tekočino. Na mrazu je dehidracija večja, kot si lahko sploh predstavljate. Problem je toliko večji, ker sta občutek in želja po pijači zmanjšana. Sem seveda ne spadajo topli in žgoči spodbujevalci volje, ki dehidracijo na žalost še povečujejo. Bolj intenzivno kot se ukvarjamo s športom, več tekočine potrebujemo. Zaradi več plasti tekočin je oddajanje toplote oteženo in zato se bolj znojimo, prav tako telo potrebuje tekočino za vlaženje suhega zimskega zraka. Zato je zelo pomembno, da napitki vsebujejo minerala natrij in kalij, pomembno je, da sta v napitku tudi magnezij in kalcij. Sladkan čaj je premalo za večurni napor po snegu! Če ste zelo aktivni, popijte vsaj liter tekočine na uro.
Posebno poglavje so seveda hrana in prehranski dodatki. Pozimi ni napornejši samo šport. Slabe vremenske razmere vplivajo na naše zdravje. Zato je dobro upoštevati splošna navodila o zdravi prehrani, o katerih smo na teh straneh že veliko pisali.
Zato naj še enkrat naštejem najpomembnejša hranila za zdravje, kadar je napor organizma večji. Zelo pomembno je, da jemo mešano in raznovrstno hrano, v kateri je dovolj beljakovin in mikroelementov. Ker športniki potrebujejo več kot sedeča populacija, je v oteženih razmerah smiselno poseči tudi po prehranskih dodatkih, kot so vitamini in antioksidanti. Če ne marate rib, je smiselno uživati ribje olje ali več lanenega in oljčnega olja. Posebno pazite, da zaužijete dovolj kakovostnih beljakovin. Športnik potrebuje beljakovine, da se lahko regenerira, kar pomeni, da so nujne, da si popolnoma opomorete po naporu.
Beljakovine potrebujejo tako tisti, ki gradijo mišice, kot vzdržljivostni atleti. Velikokrat je »posušen« videz vzdržljivostnih atletov posledica tega, da se aerobni (vzdržljivostni) sistemi regenerirajo na račun mišic. Če si ne boste dovolj opomogli, bo vaša dovzetnost za prehladna obolenja zelo povečana. Zato je za malico bolj kot sendvič smiselna konzerva tun, lahko si zamešate tudi proteinski prašek.
Dodatek: glutamin
Posebno zanimiv del beljakovin je aminokislina glutamin, ki ji pripisujemo pozitivne učinke na imunski sistem. Naše imunske celice, posebno v prebavilih, se z njo hranijo. Glutamin poveča število zaščitnih celic v organizmu in naj bi povečal tudi njihovo aktivnost. Fizični napor zmanjša njegovo vsebnost v telesu. Dodatek glutaminskega prahu v prehrani naj bi zmanjšal možnost za infekcije po dolgotrajnih naporih. Pri manjših naporih jim tega ni uspelo dokazati.
Koliko glutamina naj bi dodali prehrani, da bi si hitreje opomogli po naporu, da bi bili manj utrujeni in imeli manj okužb, ne vemo natančno. Raziskovalci poročajo, da imata že dva grama na dan pozitiven učinek, v povprečju pa ga jemljemo od 5 do 20 gramov dnevno. Jemanje je najbolje prilagoditi količini napora in utrujenosti. Poznanih škodljivih učinkov ni!
Damijan napisal/-a:V Poletu je Dr. Nada Kozjek nekoč pisala (Fotr bo gotovo znal prilepit cel članek...
Pa naj bo no, ko ste ravno vi....
Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.
Tek pozimi: kako pomagamo telesu?
Polet, Čet 18.12.2003
Tek pozimi? Ob tem marsikdo pove nekaj o svinjariji v zraku in o tem, kako to škodi zdravju. Pa mraz in dihala pa spolzka tla in celo naravne ovire v obliki kupov snega. Takšna vprašanja včasih pomenijo trk dveh svetov: tistega, ki mu gibanje pomeni veselje telesa in duše, in tistega sveta, v katerem je gibanje, še posebno tek, napor. Zato je odgovor težak, spada pa v kategorijo, ko si moramo sami odgovoriti, koliko so za nas stvari, ki jih počnemo, pomembne.
Zimski zrak in tek
Najlažje je, kar zadeva zrak. Tisti, ki tečemo pozimi, dihamo enak zrak kot tisti, ki z nakupovalnimi vrečkami včasih več ur potujejo v gneči med trgovinami. To je lahko hud napor.
Še posebno je zanimiva dogma, da si bomo »nahladili« pljuča. Dejstvo je, da pljuč ne moremo »zmrzniti« nikjer na tem planetu. Ko dihamo in gre zrak v dihala, ta že na poti od ust in skozi nos do konca žrela skoraj prevzame telesno temperaturo. Zato potrebuje telo pozimi veliko tekočine in to vlaženje in segrevanje mrzlega zraka je eden glavnih razlogov, zakaj je pozimi pitje še bolj pomembno kot poleti.
To seveda ne pomeni, da dihanje mrzlega zraka ni nevarno. Mrzel zrak je zelo suh in med vlaženjem (in segrevanjem) se žrelo lahko zelo hitro izsuši. Zaradi suhega žrela in grla lahko včasih po naporu kašljamo. Še posebno, če je bil napor intenziven in smo bolj dihali. Nekateri vseeno trdijo, da jih zebe v pljuča! Verjetno je to posledica delne izsušitve dihalnega epitelija zaradi še vedno suhega zraka, ki se v zgornjih dihalih ni dovolj ovlažil. To ni dolgotrajna težava in telo ga regenerira brez posledic. Vsekakor manj škodi dihalnemu epiteliju kot kajenje. Z izsušitvijo dihalnega epitelija je povezana tudi astma pri zimskih športih. Ta se verjetno pri naporu v toplejšem zraku ne bi razvila, verjetno pa ravno vdihavanje mrzlega zraka pripomore k temu, da se pokažejo simptomi in znaki astme pri naporu v mrzlem okolju, medtem ko se pri toplejših temperaturah ne.
Da bi preprečili ali omilili težave s pekočim grlom, kašljanjem in občutek, da smo brez sape (astma), je smiselno uporabljati obrazne zaščitnike, ki pokrijejo usta in nos. Ti bodo pomagali segreti in ovlažiti mrzel zrak, preden pride v zrelo. Alpinisti na večjih višinah in tudi kolesarji jih s pridom uporabljajo.
Ozebline in podhladitev
Mraz je fizikalna kategorija in najbolje je, da jo spoznamo in preprečimo, da bi nam škodila. Preprečevanje poškodb zaradi mraza zahteva pravilno izbiro oblačil, obuval in ustrezno podporo (hrana, pijača) telesa.
Največje nevarnosti mraza so ozebline in podhladitev telesa. Ozebline ponavadi nastanejo na izpostavljenih delih telesa, kot so glava, roke, stopala, obraz, ušesa in moške genitalije. Ko tkiva zmrzujejo, se pojavlja pekoč boleč občutek, kajti zmrzujejo tudi živčni končiči v koži, ki te občutke zaznavajo. Ko postane zamrzli del telesa nekako gluh in neboleč, to pomeni, da že imamo težavo. To dobro poznajo gorniki, smučarji in nekateri zelo vztrajni tekači. Zavedati se moramo, da smo v težavah, drugače lahko imamo resne posledice.
Veter lahko zelo poveča učinek mraza. Zelo slab dodaten dejavnik mraza je tudi vlaga. Zato je zelo pomembno, da v hladnem vremenu nimamo premočenih tekaških copat ali nogavic, ki se napijejo vlage. Stopala lahko na vlažnem mrazu zmrznejo že pri temperaturah nad ničlo.
Najslabše za ozebline je vsekakor kombinacija mraza, vetra, vlage in utrujenosti. Ker je šport pozimi energijsko zahtevnejši, smo velikokrat prej utrujeni, zato so izpostavljeni deli telesa slabše prekrvljeni in nahranjeni ter veliko bolj dovzetni za mraz.
Kako opazimo, da smo utrujeni? Najprej začnemo zgubljati voljo in postanemo manj spretni kot ponavadi. Nato se pojavi drget, in če izgubimo orientacijo za dogajanje okoli sebe, to že pomeni življenjsko nevarno okoliščino, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Neprimerna oblačila ter seveda premalo pitja in hrane med tekom, preslaba pripravljenost ... Razlogi, ki vodijo v težave.
O oblačilih je bilo že kar nekaj napisanega v prejšnjih številkah Poleta, zato naj ponovim samo bistvene stvari. Namen oblačil v hladnem vremenu je predvsem, da nas zaščitijo pred vetrom in vlago. Veter odnaša od naše kože sloj zraka, ki ustvarja nekakšen izolacijski plašč, in ga nadomesti s hladnejšim zrakom. Telo vedno znova ogreva zrak okoli sebe in tako veliko hitreje izgublja telesno toploto kot takrat, ko ni vetrovno. Če se še premočimo bodisi zaradi znoja, dežja ali snega, je izguba telesne toplote veliko hitrejša, kot jo telo lahko nadomesti. Zato je najbolje nositi več slojev oblačil, ker se zrak ujame med sloje in daje dodatno zaščito. Uporabljajte vsaj tri sloje oblačil: notranji sloj naj bo takšen, da odvaja vlago od telesa proti zunanjim slojem, ki dihajo. Srednji sloj naj bo nekakšen grelec, lahko celo volna, saj zadržuje toploto tudi, če je vlažna. Zunanji sloj naj poleg odvajanja vlage ponuja zaščito pred vetrom.
V zelo mrzlem vremenu je bolje obuti dva para tankih nogavic kot ene debele. Še posebno pomembna je zaščita glave, kajti do pol telesne toplote lahko izgubimo skozi glavo. Če so zunanje okoliščine zelo neugodne, dodatno zaščitimo izpostavljene dele telesa z vazelinom ali mastno kremo.
Ena najpogostejših napak pri oblačenju v mrazu je, da se enostavno preveč oblečemo. Pri naporu se ustvarja toplota in lahko se tudi pregrejemo, kar pri teku povzroča neugodje in prezgodnjo utrujenost. Zelo verjetno smo preveč oblečeni, če nas prvih pet minut teka malo ne mrazi!
Splošna preventiva
Nobena oblačila ne bodo pomagala, če pozimi naše telo ne bo zdravo in v dobri kondiciji. Mrzlo vreme in spolzke površine so idealen poligon za poškodbe. Še posebno če zasanjano opazujemo prekrasno zimsko pravljico in nismo pozorni na progo. Ker so mišice in tetive v mrazu trše, je izjemno pomembno, da se pred vadbo dobro segrejemo. Vsaj na začetku teka skrajšajmo korak in tecimo počasneje kot ponavadi. Ne postajajmo! Pri naporu na mrazu je bolje, da se gibamo počasneje, vendar ves čas, kot da začnemo hitro, nato pa moramo zaradi napora počivati.
Za zdravje poskrbimo tudi z enostavnimi higienskimi ukrepi, kot je izogibanje javnim krajem, kjer je možnost okužbe večja kot pri samotnem teku. Po nakupih gremo, ko smo spočiti in ko je čim manj gneče. Če bomo nakupovali utrujeni in že malo načeti, bomo veliko bolj dovzetni za viruse, ki drvijo naokoli nas. Pa še razsodneje bomo nakupovali, če bomo spočiti, in tako zmanjšali živčni stres.
Pijača in hrana
Pozimi se ponavadi manj ukvarjamo s športom in tako dobimo vtis, da je telesni napor manjši. Vendar pogosto pozabljamo, da ni pomembna samo količina, ampak je izjemno pomebno tudi, da telo pri naporu v hudih klimatskih razmerah kakovostno podpremo.
Najprej s tekočino. Na mrazu je dehidracija večja, kot si lahko sploh predstavljate. Problem je toliko večji, ker sta občutek in želja po pijači zmanjšana. Sem seveda ne spadajo topli in žgoči spodbujevalci volje, ki dehidracijo na žalost še povečujejo. Bolj intenzivno kot se ukvarjamo s športom, več tekočine potrebujemo. Zaradi več plasti tekočin je oddajanje toplote oteženo in zato se bolj znojimo, prav tako telo potrebuje tekočino za vlaženje suhega zimskega zraka. Zato je zelo pomembno, da napitki vsebujejo minerala natrij in kalij, pomembno je, da sta v napitku tudi magnezij in kalcij. Sladkan čaj je premalo za večurni napor po snegu! Če ste zelo aktivni, popijte vsaj liter tekočine na uro.
Posebno poglavje so seveda hrana in prehranski dodatki. Pozimi ni napornejši samo šport. Slabe vremenske razmere vplivajo na naše zdravje. Zato je dobro upoštevati splošna navodila o zdravi prehrani, o katerih smo na teh straneh že veliko pisali.
Zato naj še enkrat naštejem najpomembnejša hranila za zdravje, kadar je napor organizma večji. Zelo pomembno je, da jemo mešano in raznovrstno hrano, v kateri je dovolj beljakovin in mikroelementov. Ker športniki potrebujejo več kot sedeča populacija, je v oteženih razmerah smiselno poseči tudi po prehranskih dodatkih, kot so vitamini in antioksidanti. Če ne marate rib, je smiselno uživati ribje olje ali več lanenega in oljčnega olja. Posebno pazite, da zaužijete dovolj kakovostnih beljakovin. Športnik potrebuje beljakovine, da se lahko regenerira, kar pomeni, da so nujne, da si popolnoma opomorete po naporu.
Beljakovine potrebujejo tako tisti, ki gradijo mišice, kot vzdržljivostni atleti. Velikokrat je »posušen« videz vzdržljivostnih atletov posledica tega, da se aerobni (vzdržljivostni) sistemi regenerirajo na račun mišic. Če si ne boste dovolj opomogli, bo vaša dovzetnost za prehladna obolenja zelo povečana. Zato je za malico bolj kot sendvič smiselna konzerva tun, lahko si zamešate tudi proteinski prašek.
Dodatek: glutamin
Posebno zanimiv del beljakovin je aminokislina glutamin, ki ji pripisujemo pozitivne učinke na imunski sistem. Naše imunske celice, posebno v prebavilih, se z njo hranijo. Glutamin poveča število zaščitnih celic v organizmu in naj bi povečal tudi njihovo aktivnost. Fizični napor zmanjša njegovo vsebnost v telesu. Dodatek glutaminskega prahu v prehrani naj bi zmanjšal možnost za infekcije po dolgotrajnih naporih. Pri manjših naporih jim tega ni uspelo dokazati.
Koliko glutamina naj bi dodali prehrani, da bi si hitreje opomogli po naporu, da bi bili manj utrujeni in imeli manj okužb, ne vemo natančno. Raziskovalci poročajo, da imata že dva grama na dan pozitiven učinek, v povprečju pa ga jemljemo od 5 do 20 gramov dnevno. Jemanje je najbolje prilagoditi količini napora in utrujenosti. Poznanih škodljivih učinkov ni!
Dokler tečem upam!
- 12 Jan 2006, 10:51
#58840
Tudi jaz sem leto začele z hudo virozo.
ta teden se še bolj pazim v toplih prostorih,drugi teden pa se pridružim.
A me nič ne pogrešate?
Nadj@ napisal/-a:No zdej sem bla mal bolana in nisem tekla danes sem začela z fitnesom drugi teden pa ponovno z tekom pa kar bo pa bo.
Tudi jaz sem leto začele z hudo virozo.
ta teden se še bolj pazim v toplih prostorih,drugi teden pa se pridružim.
A me nič ne pogrešate?
karmen
- 12 Jan 2006, 10:59
#58843
Nekaj podobnega (ni zime za eskime) pise tudi Galloway v svojih buklah, mrzel zrak naj bi naceloma ne bil problem za dihala. Konec koncev se tudi smuca in tece na smuceh pri zelo nizkih temperaturah, pa se pri teh sportih nimamo te dileme. Ampak sigurno je zadeva stvar posameznika, ce te nekaj zelo moti, gotovo nima smisla forsirati. Zase ugotavljam, da lahko pri minus 7 tecem brez vseh problemov (prej me zacne motiti kje drugje kot v dihalih), za nizje temperature pa (se?) nimam izkusenj.
Tomaz
Damijan napisal/-a:V Poletu je Dr. Nada Kozjek nekoč pisala (fotr bo gotovo znal prilepit cel članek), da glede tega ni bojazni, vsaj kar se dihanja tiče, ker da se mrzel zrak - še preden pride v pljuča - ogreje na nekaj stopinj, tak da izjave "me zebe v pljuča" kao niso utemeljene.
Vendar - če pač ne paše, pač ne tečt v mrazu, ne? Pa če bodo glih vsi rekli, da je fajn.
Nekaj podobnega (ni zime za eskime) pise tudi Galloway v svojih buklah, mrzel zrak naj bi naceloma ne bil problem za dihala. Konec koncev se tudi smuca in tece na smuceh pri zelo nizkih temperaturah, pa se pri teh sportih nimamo te dileme. Ampak sigurno je zadeva stvar posameznika, ce te nekaj zelo moti, gotovo nima smisla forsirati. Zase ugotavljam, da lahko pri minus 7 tecem brez vseh problemov (prej me zacne motiti kje drugje kot v dihalih), za nizje temperature pa (se?) nimam izkusenj.
Tomaz
- 12 Jan 2006, 11:07
#58844
V clanku nikjer ni omenjala koliko lahko vpliva na pravilno predihanost ins tem tudi infekcijo pravilno dihanje ki posebej postane poembno v mrzli zimi:
- vdihovanje z nosom in s trebusno prepono...
Za tiste ki imamo bolj obcutljiva pljuca in se izogibamo vsakim predelanim ekstraktom in kemijsko predelanim dodatkom pa se niti enkrat nismo bili bolani v povezavis pljuci ali dihali je to posebej pomembno.
- vdihovanje z nosom in s trebusno prepono...
Za tiste ki imamo bolj obcutljiva pljuca in se izogibamo vsakim predelanim ekstraktom in kemijsko predelanim dodatkom pa se niti enkrat nismo bili bolani v povezavis pljuci ali dihali je to posebej pomembno.
- 15 Jan 2006, 11:56
#58939
Hvala Fotr, ti si car! (če ne bi bil fotr, bi rekel da si naša mama ko tako skrbis za nas)
V življenju na sploh je tako: če si nekje bolj šibek in/ali ne poznaš, se to izboljša tako, da se stvari preprosto lotiš. Malo po malo in vedno več. In postaneš boljši in odpornejši...in slabost preide v prednost.
Enako mislim da je z zimskim tekom. Sam sem prvič začel tečt pozimi pred enim tednom. Mraz in zebe pa mrzel zrak in vse mogoče mi je šlo po glavi.
Pa sem se spravil. Bolj na izi. Pa ni bilo hudega. Bav bav je izginil
Pa sem šel še dvakrat isti teden. Pa sem dobil "jajca" za tek na nič stopinj.
In zdaj že vem da bom v Sežani odlično pripravljen.
Pa mrzel zrak in prehladi in oh moja uboga pljuča in ne vem še kaj vse?
Ni več nobene panike.
Jako verjamem, da bom na imunosti in trdoživosti samo še pridobil; verjetno je tek po mrazu mnogo bolj preventiva kot pa da se dekam in ovijam v šale v vsakem mrazku. Telo se pač prilagodi in ojača. Verjetno bo mnogo prej zbolel kdo ki ne športa nič in se samo "čuva" ob vsakem mrazu in se baše s Coldrexi in podobnimi svinjarijami ob vsakem kašeljčku.
Superge gor, pa ven pa gas!!!
Pettr
V življenju na sploh je tako: če si nekje bolj šibek in/ali ne poznaš, se to izboljša tako, da se stvari preprosto lotiš. Malo po malo in vedno več. In postaneš boljši in odpornejši...in slabost preide v prednost.
Enako mislim da je z zimskim tekom. Sam sem prvič začel tečt pozimi pred enim tednom. Mraz in zebe pa mrzel zrak in vse mogoče mi je šlo po glavi.
Pa sem se spravil. Bolj na izi. Pa ni bilo hudega. Bav bav je izginil
Pa sem šel še dvakrat isti teden. Pa sem dobil "jajca" za tek na nič stopinj.
In zdaj že vem da bom v Sežani odlično pripravljen.
Pa mrzel zrak in prehladi in oh moja uboga pljuča in ne vem še kaj vse?
Ni več nobene panike.
Jako verjamem, da bom na imunosti in trdoživosti samo še pridobil; verjetno je tek po mrazu mnogo bolj preventiva kot pa da se dekam in ovijam v šale v vsakem mrazku. Telo se pač prilagodi in ojača. Verjetno bo mnogo prej zbolel kdo ki ne športa nič in se samo "čuva" ob vsakem mrazu in se baše s Coldrexi in podobnimi svinjarijami ob vsakem kašeljčku.
Superge gor, pa ven pa gas!!!
Pettr
- 15 Jan 2006, 21:11
#58974
takole bom reku ... jaz tečem pozimi skoraj ob vsaki temperaturi ... problem je le na začetku, ko se je treba prisilit in se iz stanovanja spravit na mraz. jaz grem do stadiona večinoma s kolesom (2 km) in se do tam že ogrejem, potem pa na nizko zunanjo temperaturo kar pozabim.
seveda pa mam: dvojne hlače (pred tekom zgornje slečem in si jih po teku spet oblečem), rokavice, trak za glavo, termo dolgo spodnjo majco pod navadno majco. za na bicikel pa dam čez še en pulover pa wind-stopper jakno. in to je to. ko pridem domov, se hitro preoblečem in spijem kak čajček.
če se mi ne da na mraz, grem pač v fitnes. sej sem samo človek, če se mi kdaj res ne da, zakaj bi se silil. je pa sigurno dobro it pozimi ven laufat, sigurno boljše kot fitnes, ker itak smo preveč noter, pa zunaj na zraku se fino utrdiš in pridobiš odpornost.
seveda pa mam: dvojne hlače (pred tekom zgornje slečem in si jih po teku spet oblečem), rokavice, trak za glavo, termo dolgo spodnjo majco pod navadno majco. za na bicikel pa dam čez še en pulover pa wind-stopper jakno. in to je to. ko pridem domov, se hitro preoblečem in spijem kak čajček.
če se mi ne da na mraz, grem pač v fitnes. sej sem samo človek, če se mi kdaj res ne da, zakaj bi se silil. je pa sigurno dobro it pozimi ven laufat, sigurno boljše kot fitnes, ker itak smo preveč noter, pa zunaj na zraku se fino utrdiš in pridobiš odpornost.
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA