Zadnje novičke

[Ksenija]

še ena mamica tukaj. Meni je lažje, imam najstnico - športnico, tako da si lahko vzamem čas zase. Od začetka sem imela tudi sama slab občutek, ko sem se odpravila v gozd (prvi sprehodi so trajali bistveno dalj časa kot sedaj tek), ampak sedaj uživam in velikokrat vzamem malo s seboj, če tečem zvečer (vsaka svoj mp3 pa je ) pričela sem pa zaradi zdravja, sedaj pa hm... največji užitek je zjutraj ob petih štartat od doma, ob pol šestih v gozdu pozdraviti sonce - že samo vzpenjanje do proge za tečt je kar nekaj km in višinske razlike, pridit domov, poljubit dečvico za dobro jutro in nasmejana pričeti s službo... ja tek je postal moje življenje

[Marleta]

Tudi jaz sem mamica, ki bi si želela kdaj pa kdaj teči (ok, ki se sili kdaj pa kdaj teči). In imam problem, ker otroci hodijo zvečer prepozno spat, tako da se že stemni, ko sta končno v postelji in seveda ni ravno prijetno teči. Manjša (2leti) ima sploh detektor, kdaj bi jaz rada šla, in takrat še ekstra bolj zavlačuje, noče zaspati, me kliče, ne pusti stran... In seveda nič ne razume, če ji čez dan razlagam o teku.

No, moj "največji otrok", mož pa tudi ni neka huda podpora moji muhi, da zdaj bi pa tekla. Mogoče je to njegova prefinjena taktika vzpodbude in velik dokaz njegove ljubezni, saj me je zagrabila ena taka uporna žilica, da bom tekla kljub temu, da me nihče ne podpira, še več, da mi celo poskušajo preprečiti.

Držite se!

[maraton 100]

Živijo!
Jaz bi bil najbolj vesel,če bi se moja žena odločila,da gre teč! Hahaaaa! Pa ne gre in tudi majhnih otrok nimamo. Prepričan sem,da bi moral biti mož tisti,ki bi te podpiral popazil na otroke in jih tudi po potrebi spravil spat, a morda to ni del njegove dolžnosti? V življenju je že tako kot pri športu koliko vložiš toliko dobiš.
Ko smo pa pri nas še imeli majhne otroke in je bila žena občasno popoldne v službi. Sem šel na trening zjutraj pred službo ( od 2-4h). Tako ne vidim večje ovire,da ne bi tudi ti najdla kompromisa pri svojem partnerju, morda bo treba uporabiti kako prijazno besedo.
Prijeten tek!

[Nadj@]

No, moj "največji otrok", mož pa tudi ni neka huda podpora moji muhi, da zdaj bi pa tekla. Mogoče je to njegova prefinjena taktika vzpodbude in velik dokaz njegove ljubezni, saj me je zagrabila ena taka uporna žilica, da bom tekla kljub temu, da me nihče ne podpira, še več, da mi celo poskušajo preprečiti.

Držite se!

CIAO

Mene moj podpira tako da gre kar z menoj na tek. Otroci pa tudi razumejo tako da nimam nobenih problemov okoli tega.

[Bernie]

ČAO!!!
Vse je stvar dobre organizacije, dobre volje in pa podpiranje in spoštovanje partnerjevih hobijev ter želja. Jaz rada tečem, mož pa igra 2x na teden košarko. Tista dva dneva sta rezervirana za njega, ostali dnevi so lahko moji. Delajo pa se tudi kompromisi. Nekaj pa svetujem, če smem. Fino je , če je mož ali partner od vsega začetka vključen v vzgojo in odraščanje otrok. Potem ni problema, ko gre mami tekat, pa jih ati spravi spat. Imava tri otroke,delo je porazdeljeno. Pa še nekaj je, ko gra mami tekat vsi vedo, da je potem manj tečna, tako, da je podpora 100%

Veliko dobre volje in tekaških užitkov!

[sapramiška]

še ena mamica, nadebudnež star manj kot dve leti.
dela ogromno, ampak tam, kjer je volja, je tudi pot. in tako pač najdem čas za tek. če grem tečt zvečer, potem angažiram moža (koneckoncev je oče), da spravi otroka spat. včasih (če tečem dopoldne ali popoldne) pa gre zraven babica in čuva tamalo in potem mi mahata, ko pritečem mimo. sem bistveno bolj zadovoljna (beri manj tečna) pol, tako da me vsi podpirajo (če pa ne, pa mal zarobantim).

tamala pa tudi ve, kako mami teče.