Zadnje novičke

[milkec]

Nekajkrat sem šel teči prav tečen, ampak res tečen, pa vse me je motilo, vsak me je motil. Potem pa se je z naraščajoči kolimetri tečnoba tanjšala kot maščoba, na sredini je bilo počutje normalno, nazaj pa sem prišel kot da bi romal iz Ljubljane na Brezje. Sicer utrujen, vendar povsem umirjen in voljan do dela.

In to mi je tudi motivacija, saj je najučinkovitejše preganjanje tečnobe.

[Tjaša]

Danes sem pa totalno za en sit.

Moški svoja spoznanja izustijo šele takrat, ko so jim dejstva popolnoma znana in jasna, ženske pa medtem, ko govorimo. In ker ta trenutek nimam ob sebi nikogar, se bom kar vam zjokala v firtah.

Zaradi bolezni v otroštvu, katere navidezne posledice so bile v glavah zdravnikov, staršev in tudi moji prisotne kar 40 let, sem prve tekaške korake spoznala šele pri 41-tih. Od tedaj je minilo eno leto, pretekla sem nekaj čez 300 km in najdaljša razdalje je 8 km, ki jo tečem 2-3x tedensko.

Čarobni in nepozabni so bili občutki, ko sem v lanskem oktobru brez vmesne hoje, prvič pretekla en cel kilometer. Skoraj bi na večerjo peljala družino! Toda danes, danes sem čisto nezadovoljna s svojimi dosežki, čeprav brez hoje pretečem 8 KM. Tečem po penzionistično. Moj MSU je še vedno 85%, tek mi še vedno predstavlja hudo matrungo (velikokrat cincam, ali na grem tečt ali hodit v hrib) in utrujenost... Sledi "endorfinov sreče", so komaj kdaj opazne.

Sploh ne veste, kako sem zavistna, ko se pogovarjate o hitrosti, številu KM, kako se brezskrbno prijavljate na vse tekme po spisku, ko se dogovarjate o skupnih treningih... Res, potrpežljivost ni moja vrlina.
Ampak tako zelo si želim biti del tega tekašega življenja!!!

Matjaž ima prav, da potrebujem zunanjo spodbudo in to velikoooo...

Ugotovitev Vir nezadovljstva sta 2 kg špeha in škatla cigaret, kar je posledica finiša pri diplomi, ki je nikakor noče biti konca.

Sklep: Še pikico pritisnem (pri diplomi) in čiki letijo v koš skupaj s faracajgom, konec s čokoladami, sendviči in drugo svinjarijo, ki mi občasno pričara tiste endorfine sreče.

Cilj do Sežane matrunga, od tu dalje pa bo vse en sam smeh, pa 5 kg dol , da dobim krila in poletim na jesenski ljubljanski polmaraton.

Tako, mi je že lepše, pa še sonček je pokukal!

[dragons]

Sklep: Še pikico pritisnem (pri diplomi) in čiki letijo v koš skupaj s faracajgom, konec s čokoladami, sendviči in drugo svinjarijo, ki mi občasno pričara tiste endorfine sreče.

To lahko storiš že danes ! Vsi začetki so težki.Drugače pa poveži se s Litijankami iz Foruma morda pa bo motivacija večja.Vidimo se marca na spomladanskem teku foruma..
Da ne boš slučajno manjkala.

[Tjaša]

Hja, Dragons, moje Litijske kolegice so fejst punce in dobre motivatorke, sam hitre so tolk, da me piš skoraj podre, ko pritečejo mimo!

Sicer pa ni tako hudo, kot se mi je zdelo zjutraj, pa tud tečem zelo rada sama, bi se pa občasno priključila kaki počasni skupini. Tudi to še pride, morda se vidimo kdaj na PST.

Pozdravček

[nada]

No, no ,no o hitrosti bi se dalo pogovarjati, kar se motivacije tiče pa jo je res zadosti, upajmo, da bo nekoč tudi hitrost mala "malica"

[bigfrik]

Ja,ja Tjaša nič se sekirat,sej ne tempo ne razdalja nista tako pomembna kot to ,da naredis nekaj zase,teci moras zase in ne zato ker tecejo drugi,vse ostalo bo prislo samo od sebe,pa tudi cokolado in sendvic kar pojej ce ti pase,dobro se moras pocutiti,da bos lahko tekla,no ja cigareti pa najbrz res ne koristijo prevec,sploh ne dvomim da ti bo zalaufal,lep pozdrav

[sbojan]

Za povečanje hitrosti in večji užitek pri teku bi mogoče pomagalo naslednje:
namesto 3 x 8 km 1 do 2 krajša teka (do 5 km) v hitrejšem tempu in en daljši (ki ga vsak teden podaljšaš za cca 10 %), zelo lahkoten tek (utrip 120 - 140).

Sam se pri teku najbolje počutim, kadar tečem počasi in ko tečem že kakšno uro - prvih 20 minut se telo ponavadi nekako upira teku in protestira z raznimi bolečinami, ki nato minejo, užitek pa se začne po približno eni uri.

Lep pozdrav.

[žure]

Bravo, Močka.
To si tako nazorno napisala. Bom koj pokazal še moji boljši polovički.
Mogoče jo pa predrami...

[nada]

sbojan, vse lepo in prav o pridobivanju hitrosti, ampak meni kar nekako ne uspeva krajšati razdalje, me kar potegne in vedno pristanem na 10-12 km skoraj vsak dan in temu seveda sledi preutrujenost in ni napredka .
No, ampak zadnje čase se malo bolj kontroliram in tudi počivam (vsaj enkrat tedensko) , začela sem s teki navkreber 1x na teden in vztrajam pri počasnem regeneracijskem teku z nizkim utripom, tako da upam da bom počasi dobila tudi kaj hitrosti. Ja veliko se še moram naučiti ampak "hiti počasi" pravilo kar velja upoštevati. Tudi jaz opažam, da mi je najhuje prvih 20 min in potem pa počasi padem v "endorfinčke" in mi postane lepo.

[mojcej77]

Tjaša, da ne boš slučajno mislila, da si tukaj najbl počasna. Jaz sem v fazi, ko pretečem 4 km...počasi, zelo počasi. Pa še to na stezi na fitnesu. Lani sem bila najbolj srečna, ko sem brez hoje pretekla 8 km v Sežani. Letos mi verjetno (kaj pa vem, mogoče pa?) ne bo ravno uspelo...pa še saši in gordani bom pomagala...ampak vse je relativno. Tudi napredek. Če bi ga merila le v razdalji, bi mislila, da sem šla rikverc. Če pa ga merim v samopodobi, izgubljenih kg, temu, da vem, da brez športa ne morem in nočem več živeti do konca življenja, da sem nehala kadit, spremenila način prehrane, zapustila nezdravo razmerje itd., itd., lahko vidim, da sem ne le napredovala, ampak zamenjala planet, na katerem živim.
In če kdaj nimaš motivacije, če imaš občutek, da tavaš na mestu, je to le znak, da se boš kmalu premaknila naprej. Ker si, odkar si prvič šla na tek, ja, pri 41-ih, drug človek...ki si zna prisluhniti, se brcniti v rit, ko je treba in...ja, tudi zmore, kar si zada...diploma in življenje brez cigaret sta le dva nova koraka na tvojem maratonu. Samo tvojem. Kdaj in kako ju boš naredila je popolnoma tvoja stvar. Ampak - prej, ko bosta mimo, prej bo čas za nove korake.

m

[mojcej77]

Aja! Tjaša, pa še nekaj - ko sem nehala kadit in sem šla potem tečt kot "uradno nekadilka" sem imela občutek, da sem prvič spet resnično zadihala...endorfini sreče ne bodo izostali!

m

[Tjaša]

Hoj, Mojcej77!
Pravkar sem nameravala izklopiti računalni, pa mi ni dalo, da nebi prej pokukala še na forum. Kot da bi te začutila.
Hvala ti za božajoče besede. Veš, vse je res, kar si napisala. Sem zelo optimističen človek in moja samopodoba še nikoli ni bila tako pozitivna kot je zdaj. Včasih me je kar strah, da postajam samoljubna. Če bi me kdo vprašal, katero življenjsko obdobje mi je bilo najlepše? bi odgovorila: štirideseta.
Ampak občasno moram še malo pojokcat. Se opravičujem, če sem vas zamorila ampak rabila sem nekaj "praznitve". Zdaj je veliko veliko bolje, čeprav je bil moj tek danes tako slab kot v začetku.

Si pa želim, da bi lahko kdaj potekle skupaj, mislim da bi si lahko še marsikaj povedali!

Nočko,

[mojcej77]

Ni blema, komot se lahko zmeniva!

Malo za šalo, pa veliko zares: nehi se opravičevat za to, da moraš včasih pojokcat...halo!tko kot vsi ostali, ne? če ne bi, bi blo po moje neki narobe s tabo...torej - jokci, k ti paše, smej se, k ti paše...sama al pa z nami. Opravičila za vse to pa, kokr sama dobr veš, nikakor ne potrebuješ. S tem nas samo bogatiš, ne pa siromašiš.
Sam ne non-stop jokcat!

m

[Nataša]

motivacija so včasih lahko tudi čisto negativni filingi - jeza, živčnost,...zadnjič sem bila tako jezna, razočarana in nervozna, da me je kar metalo sem in tja po sobi, niti dretje ob skunk anansie ni pomagalo (ponavadi pomaga ) in ni bilo druge, kot da se oblečem in grem tečt. eno uro sem topotala naokrog, grdo gledala, imela notranje monologe z različnimi osebami, ki so mi kaj hudega naredile, sam še pljuvat bi mogla, ampak okej - to se za punce ne spodobi. in čeprav fizično nisem bila najbolj v stanju za tek,sta me sneg in mir premamla, da sem kar vztrajala in prišla nazadnje domov čist pohlevna, zadovoljna in pomirjena. tisti slabi duhovi pa še kar nekje povisevajo, kjer sem jih pustila...

[Z*]

še pljuvat bi mogla, ampak okej - to se za punce ne spodobi.

Kaj se to pravi "ne spodobi" A smo enakopravne al nismo?! Ko te naslednjič zgrabi sveta jeza, se globoko odhrkaj in pridelaj tistega najbolj zelenega, ki se še mesece sveti na tlaku in spodnese še tako dobro nagumirane čevlje, pa na tla z njim, da bodo vedeli, tebe jeziti!