Zadnje novičke

[Nataša]

jest že eno uro pretakam solze ganotja ob taki pojeziji. mislim, da je koseski spet med nami!!! kruto srce se je razkrutilo, ampak želodec se pa dere zajteeeer, zajteeerk, tko da bom nehala vekat pa bom šla papat.

Staša, čakam na tvoje tekaške začetke, da ne bomo spet zašli s teme

[Staša]

Ah ja... moja zgodba je pa taka, da sem dobila službico kjer sem si želela, ampak še preko študenta, ker je manjkala diploma in izpit. To je pomenilo, da sem več kot pol leta sedela dopoldne osem ur na stolu v službi, popoldne pa doma ob učenju, pisanju... Skratka, nič gibanja. V glavi sem imela idejo, da moram začet migat, ker je moja ritka postajala že mal birokratska, ampak kar ni in ni šlo. Ni dozorela misel, kot bi rekel en kolega. Sem pa brala Polet, ampak so bili oni že pri enem tridesetem tednu, stare sem pa vrgla stran. Nisem pa bila toliko, da bi se mal potrudla pobrskat...
Potem pa sem šla na en seminar, ki je bil v enih termah in sem tam spoznala enega uspešnega maratonca. Mal sva se pogovarjala, pa sem mu omenila, da bi tudi jaz tekla, ampak kao nimam programa. Pa je rekel "Ja, ravno do Sežane imaš čas, da se natreniraš za 21 km." Meni se je zdelo čist adijo - 21 je fantazija. Ampak če ti to reče en resen človek, ki ima po vrhui še izkušnje, in če se še ponudi, da ti najde primeren program... Motivacija na višku!
Potem pa je šlo samo od sebe. Ko sem pretekla 10 km (po Rožniku), se mi je ego dvignil na 100! Je pa res, da se mi zdi, da je prav to imelo vpliv, da mi je dal spodbudo nekdo, ki ima izkušnje. No in zdaj taista oseba pravi, da zmorem tudi 42...

[milkec]

No in zdaj taista oseba pravi, da zmorem tudi 42...

No, ni glih primarna tema, ampak sem povsem prepričan, da zmoreš tudi 42, ampak a se ti ne zdi, da ti je vse to malo prehitro? Jaz še najmanj 3 leta ne grem na 42, ker se nočem mučiti ne sebe ne svoje telo! Že zdaj, ko sem prelaufau dve 21 v razmaku 21 km, sem čutil, da je to za telo preveč, oz. prehitro? No kakorokoli....

[Staša]

Maybe. Ampak, če ne bo šlo, bom pa hodila. Mimogrede, a nista bili tvoji 21ki v razmahu šestih dni? Jaz grem v nedeljo prvič po Sežani tek daljši od 10 km. Tudi mene so bolele noge...

[milkec]

Maybe. Ampak, če ne bo šlo, bom pa hodila. Mimogrede, a nista bili tvoji 21ki v razmahu šestih dni? Jaz grem v nedeljo prvič po Sežani tek daljši od 10 km. Tudi mene so bolele noge...

Ja razmah je bil 8 dni, ampak je bilo too much! Saj prelaufaš že, lahko tudi hitro, ampak meni se to zdi, da sem v 9 mesecih prišel iz 0 na 21 km, da bi pa še v dodatnih 6 mesecih na 42km??? Malce too much! No zame! Je pa tako da vsak zase čuti in ve koliko more in kaj je smiselno!

[Tjaša]

Darko, kokr se govori po kuloarjih, hodjo forumske gospodične sam še za Fotrom...

Punce, se vam ne zdi, da nas Fotr mal nate... Zadnč je bi ful navdušen, k smo se zanimale zanj, zdej pa nč od njega

pa sej to itak klikne samo od sebe... sam obupat ni treba pa se silit da klikne... ko pride, pride... pa se ves ne

Darko, a ti sebe mal tolažiš? Pa daj še mene, ko že vse na "aša" zrimaš? Mogoče bom šla pa na cooperja tečt in ne sprehajat

Pozdravček!

[Bajsi]

Helou!
Leto 1996!
Kolegi na ferajnu (Društvo za raziskovanje jam Ljubljana) pridno tečejo, nabirajo kilometre,...in odmendrajo svoje prve maratone.
Bajsi spoznava, da je tovorjenje nepojmljivih kilogramov na dva tisoč metrov skrajno naporna zadeva, sploh, če se tega lotiš skoraj naravnost iz "kauča". Treba bo začeti pridobivati kondicijo. Pa tudi tista dva "šlaufa" okoli trebuha (odtod njegov naziv; več o tem v temi http://www.sportosplet.net/viewtopic.php?t=632 "kontaktni podatki članov foruma") mu že prekomerno rasteta. V Radencih spremlja svojega najboljšega prijatelja Cileta na njegovem prvem maratonu, s kolesom seveda. Ta izkušnja in spomini njegovih kolegov na slast prežuljenih kilometrov ga navdušita, da slej, ko prej poskusi. Ta prej je bolj slej, in vmes preteče skoraj eno leto.
Leto 1997!
En dan se odloči, da bo pri svoji bivši v Dragomerju poskusil preteči en krog (=4km). S precej hudim tempom se zaleti in po dveh kilometrih "umre", malo se skozla, malo prekolne kaj mu je tega treba, .. in nadaljuje malo počasneje. Pride domov in si vseeno obljubi, da še poskuša. Kakšen dan kasneje se domeni s Ciletom pri njemu doma in skupaj z njim, ki je že star maratonski maček, preteče 5,3 km brez postanka. Potem se začne. V Stari Ljubljani, kjer živi, naštudira progo v dolžini 6,8 km. Po približno enem mesecu že uspe preteči dva kroga v času nekaj nad eno uro. Kolegi mu priporočajo, da se spravi tudi na kakšno bolj reliefno razgibano progo. Omisli si progo od Šentjakobskega mosta do Orl. Tja in nazaj je izmerjenih 16,8 km. V prvem navalu jo zmore v cca. 1:40h. Počasi pride tudi prva tekma. Mirnopeški tek. Tja oddide z veliko volje in natrgano mišico v goleni. Za poškodbo izve šele po tekmi, ko gre zaradi tega na bolniško in obvezno okrevanje z Brufenom in lednimi obkladki. Svojo prvo enaindvajsetko malo klavrno in veliko bolečinami odteče v 2:08h. Na cilju je vseeno zelo ponosen nase.
Teče še naprej, in leta 1999 mu glavi naredi klik in si priseže, da v Radencih 2000 na 20. jubilejnem Maratonu treh src opravi s prvim maratonom v velikem stilu.
Leto 2000!
Radenci! Dežuje, temperatura 8stC. Bajsi na štartu malo cvika. Pok iz pištole in lauf se začne. Dobro mu gre. Prvih 21 razdre v 1:47h. Vse v redu. Tempo konstanten do 30km, ko preneha deževati. Tedaj se začne tempo malo po malem zmanjševati. Na zadnji okrepčevalnici si privošči svoj prvi in zadnji kozarec vode in 10 sekund počitka. Nadaljuje počasi vendar vztrajno do cilja.
Cilj! 3:47 in še nekaj. Vsi cilji so doseženi. Ti pa so bili:
1. Preteči brez hoje! Kljukica!
2. Vsaj 3:59:59! Če se la da! Kljukica!
3. Če uspe pod 3.50h, si kupi lastni čip. Kljukica!
Isto leto na Mirnopeškem teku!
S kolegi s ferajna se dogovorijo, da tečejo pod imenom: Speleo.net team. Odločijo se, da si privoščijo New York City Marathon leta 2001. Od celotne ekipe na koncu uresničijo svoj sen le trije. Tudi Bajsi.
Leto 2001, New York!
Dva meseca po zrušenju dvojčkov Bajsi odteče NYCM. Sicer ne po pričakovanjih, vendar spozna, da moraš gostovanje v tujini, kjer ne poznaš razmer in proge in, ko te vseeno malo zdela potovanje, vzeti kot zabavo in novo doživetje! Visokoleteči cilji in podiranje rekordov je nesmiselno.
Leto 2004!
Na službenem računalniku poskusi z naslovom http://www.razgibajmozivljenje.net, vendar je stran nepoznana. Po telefonijadi na Športno unijo Slovenije, kje so kakšni "združeni tekači" (njegova ekipa, kar se tiče skupnih treningov zaradi karier, otrok,.. zlagoma "umira") dobi od prijazne "tajnice" Erov telefon. Z njim in njegovimi napotki uspe preko "riti u varžet" priti na Tekaški forum, kjer se prijavi in začne moriti s svojimi prispevki in temami. Na TF spozna dobrega "spearing" partnerja bigfrika, s katerim je naredil že dva precej uspešna dolgoprogaška treninga. Spozna tudi kopico prijetnih ljudi, navdušenih tekačev, ter jim v zahvalo priredi diaprojekcijo iz New York-a.
Vsekakor pa mu je najbolj pri srcu njegova, sicer ukradena zamisel za Velikonočni tek po PST, ki tudi izredno uspe z množičnim odzivom.
Bajsi je med drugim bolj, ali manj uspešno zaključil še tri maratone: Ljubljana, Trst in Dunaj.

[Nataša]

Uf, Bajsi, dobra zgodba. Da se tud mi vsi zavemo, kam se pride, če se hoče. Bere se pa tko dramatično k una reklama za trivremenski taft - "berlin, 6 stopinj, oblačno, pričeska še vedno brezhibna!"

res bravo za dosežke!

[bojanu]

Še moja izpoved
Po bolj športnem življenju v zgodnejših letih in kasneje vzgajanju mladičev je aktivnost, še posebej tista vzdržljivostna, nekako pošla. Saj res s prijatlji nabijamo ta mali fuzbal, pa smučanje in še kaj, a tek (redni!) je vseeno nekaj drugega.
Prvi izziv je bila odločitev predvsem ženskega dela družbe, da gremo 2001 na ljubljanski maraton-takrat 5.6 km (kolikor v kosu nisem v zrelih letih pretekel že leta ). Nekaj tekov tisto poletje in jesen za pripravo, nakar sem z velikom rešpektom odtekel tistih par km. Ni bilo težko, a v cilju smo kljub temu še dolgo proslavljali (v predkebrovskih časih je bila sponzor pivovarna Tara iz Mb ) in navdušeno pozdravljali kolege, ki so pretekli daljše proge.
Prva 10K je padla leta 2002 v Bovcu-prav tako najdaljša razdalja pretečena do takrat. Dobila sva kupončke za akcijo Slovenija teče in se udeležila še nekaj tekov ter dobila priznanje za udeležbo. Kmalu po Bovcu spet dolžinski rekord na trojkah
Jeseni 2003 prvič mali maraton v Ljubljani. Počasi in na izi, brez težav. Z novimi supergami pegasus storm prvič tudi tek čez zimo, po snegu, ..., tako da Sežana ni bila problem.
Sedaj se trudim držati tri teke na teden , malce povečati hitrost in čez kakšno leto ali dve opraviti z maratonom

[Fotr]

...Punce, se vam ne zdi, da nas Fotr mal nate... Zadnč je bi ful navdušen, k smo se zanimale zanj, zdej pa nč od njega

Tjaša, nič te naj ne skrbi, ampak, ko sem začel zapisovati dogodke iz življenja, se je pokazalo, da je to prava grozljivka, komedija, groteska, burleska, tragedija, kriminalni roman, detektivska zgodba, doktor roman in je za širšo javnost neprebavljiv. Skušal bom prirediti tako, da bo užiten in poučen za mlade ženske in deklice ter da jih ne bo pohujševal in ne bo propagiral vse naglavne grehe, kar se od enega resnega fotra tudi ne spodobi. Malo bo treba še počakati, ker bom zajel samo tekaško ali mogoče športno zgodovino. Saj ste to hotele, saj smo tekaški forum, ali ne?

[Tjaša]

Skušal bom prirediti tako, da bo užiten in poučen za mlade ženske in deklice ter da jih ne bo pohujševal in ne bo propagiral vse naglavne grehe, kar se od enega resnega fotra tudi ne spodobi.

No, ja, Fotr, potrpljenje je hudičeva kazen! Pa kakšn tanaglavni greh tud neb' škodu tolk pa že vemo, da živlenje ni pravljica

Malo bo treba še počakati, ker bom zajel samo tekaško ali mogoče športno zgodovino. Saj ste to hotele, saj smo tekaški forum, ali ne?

Prav gotov naše želje niso samo tekaška zgodovina, je še kaj drugega, kar je Fotra oblikovalo v Fotra, kakršnega poznamo.

Pa čimprej

[brunoje]

Tole je res nalezljiv, človeka kar prime,dab kaj povedu, ko se tkole razpišete.

Men je pa zanimiva ta ideja tek kot druženje.
V osnovi je tek samotarska zadeva in moram reč, da men največkrat paše (je pasal) tak. Takrat sem sam in lahk marskaj prežvečm, tud kar neki idej se porodi med tekom.
Tud jaz sem dolg časa kot gost opazoval tale (vaš /moj ) forum in počas je tud mene potegnil da to mogoče ni slabo. Zdaj sem začel teč z svojo boljšo polovico in včasih tečejo z mano tud miškoti in čeprav mi je včasih težko prilagodit se temu, je pa včasih zlo dobr. Tko sem se tud odloču, da grem probat na Cooperja, pol pa vidm kako to je.

Sicer pa je tek zame način življenja, že odkar pomn sebe sem zmer neki športu in vedno znova se vračam k teku. Po svoje me je k temu vlekla možnost, ker živim v gmajni v črnučah in ko stopim ven z hiše sem v gozdu in je šlo vedno zlahka. Zadnje leto sem se pa spet bolj redn začel ukvarjat s tekom, ker sem si nekoč davno zadal preteč 42km in lan je padla odločitev, da je skrajni čas, da to sam seb spolnem.

Lušn je pa ko začneš v tem uživat in ti ni nč več (pre)tešk in kokr vidm pr vas je luštn med tekom, še bol pa po teku! Al sem kaj narobe razumu.. ???

lp
bruno

[Lučko]

Uf, Bajsi, dobra zgodba. Da se tud mi vsi zavemo, kam se pride, če se hoče. Bere se pa tko dramatično k una reklama za trivremenski taft - "berlin, 6 stopinj, oblačno, pričeska še vedno brezhibna!"

Nekak tkole

[simi]

Tole je pa res nalezljivo, kar moram napisat še jaz nekaj.
Kdaj sem začela tečt? Dobro vprašanje tudi zame! V osnovni šoli ulični teki, kjer sem že kot 12 letnica premagovala tiste starejše in se mi je zdelo prav fajn (zame so bili to vsi ki so bili v srednji šoli in več). Na prvem sem bila tretja, najmlajša, naslednje leto že druga, potem pa kar prva. Potem pa nekaj let NIČ, srednja šola precej divja, študijska leta podobno, bolj proti koncu pa me je že zagrabilo in sem spet začela, najprej z laufanjem na Kalvarijo (MB), pa kaka tekma squasa itd., končno sta moje telo (bolj duša) sta ugotovila, da pa brez teka in športa nasploh ne gre! Sem človek, ki rabi gibanje. Pa učenje-delo je veliiiiko bolj produktivno. Čez vikende ko sem bila doma pa obvezno s psom na dolge samotne teke do jezera. Čista poezija... SEveda so me velikokrat spremljali začudeni, pomilovalni pogledi sovaščanov, pa me ni (z)motilo.
Dolgo sem bila tudi le sezonski tekač, letos pa sem prvič tekla skozi celo leto, nikoli pa se nisem lotila kakšnih tekem. Lanski maraton (ki se ga nisem udeležila) in pa TF ki sem ga že takrat prebirala pa je iztočnica, ko sem si rekla: punca treba si bo izmislit še kaj. Prva tekma letos na Vogarskem, adrenalin dosega mejne vrednosti, simi priteče prvo medaljo za TF:) POtem pa je padla 21 v Sežani, pa ...zdaj pa nevem. Po občutku, nekaj ciljev že imam (naglas jih še nisem povedala, kmalu)
Zasvojena tekačica simi

[dragons]

Simi,lepo hitro v rubriko Cilji v letu 2004.