- 10 Sep 2009, 14:33
#196939
Kar tu pišem, je moje razumevanje te tematike, ki sledi iz veliko prebranega in preštudiranega in iz (zaenkrat sicer še omejenih) izkušenj ob privajanju na "skoraj" bosonogi tek. Vem, da so tu na forumu ljudje z veliko več bosonogimi ali "skoraj" bosonogimi izkušnjami, pa bo še kdo od njih kaj pokomentiral.
V tek "na peto" dobesedno sili vsa moderna tekaška obutev. V skoraj vseh supergah je peta dvignjena v primerjavi s prsti. Temu dodaš še napačno držo telesa, pa je skoraj nemogoče drugače teči. Tek "po prstih", kolikor vem, v resnici tudi ni mišljen dobesedno tako, kot se to sliši (in kakor nekateri to razumejo). Pri bosonogem teku (ali skoraj bosonogem, v kaki minimalistični obutvi brez blaženja in raznih pomagal za/proti zvračanju stopala) je praktično nemogoče teči na peto, ker takoj začne boleti. Vem iz lastne izkušnje, čeprav še ni dolgo, odkar sem se začel navajati na to. Ampak to ne pomeni, da se teče po prstih. Stik s podlago je res najprej na sprednji del stopala vključno s prsti, ampak tudi peta pride do podlage, samo ne z vso težo in za hip kasneje. Tek dobesedno po prstih, kjer se trudiš, da se s peto sploh ne dotakneš tal (in imaš posledično ves čas zakrčene mečne mišice in ob udarcu ob tla močno preobremenjeno ahilovo tetivo), je glede na to, kar sem prebral, povsem napačno. Dejanski tek samo po prstih pride v poštev kvečjemu pri kratkotrajnem sprintu, za dolgotrajni vztrajnostni tek pa nikakor ne. Idealno polaganje stopala naj bi bilo celo, da celotno stopalo hkrati pride v stik s podlago.
Glede na napotke, kako osvojiti "pravilno" tehniko teka pri bosonogem teku, ki naj bi bila zato tudi edina "naravna" tehnika teka, ki mu je konec koncev evolucijsko prilagojeno človeško stopalo (o tem je v zadnjem času govora tudi v raznih antropoloških in biomehanskih študijah), je bistvo v pravilni drži celotnega telesa. Pravilno postavljanje noge pride kot posledica. Ne da se forsirat novega načina postavljanje noge na staro držo telesa. Oziroma lahko, za kratek čas, do prve poškodbe.
Kar se tiče pravilne drže, ki spodbuja pravilno postavljanje stopala (in preprečuje udarjanje s peto, ki je možno samo zaradi močnega blaženja modernih superg, kar je pogruntavščina zadnjih dobrih 30 let "razvoja" tekaške obutve), so nekateri elementi tile. To je povzetek tistega, kar opažam tudi sam, v resnici je tega še več:
- sproščenost celotnega telesa, še posebej pa nog (predvsem gleženj in stopalo), mehak, nežen tek, kjer se stopalo neprestano prilagaja podlagi;
- zravnan trup (kvečjemu rahla nagnjenost naprej), boki porinjeni naprej;
- kolena malce bolj pokrčena, kot smo vajeni;
- nagnjenost naprej v gležnjih;
- kratki in hitri koraki (hitreje, kot nas to dela večina, okvirno kadenca 90/minuto naj bi bila minimum). Če delaš dolge in počasne korake, samo povečuješ sile, ki jih morajo stopalo in ostalo telo prenesti ob vsakem koraku.
- pri vsakem koraku je stik stopala s podlago vzpostavljen POD težiščem telesa, nikakor ne PRED težiščem. Če stopiš pred težišče, prvič zaustavljaš gibanje naprej (izguba energije) in drugič stopiš na peto, saj drugače ne gre.
- brez oddrsavanja tako pri pristanku na tla kot pri odrivu.
Zaželen je še tek po čimbolj raznolikih podlagah, da spodbujaš delo raznih malih stopalnih mišic in njihovih kit, ki sodelujejo pri stabiizaciji stopala in amortiziranju sil pri teku. Stopalo je zgrajeno za rotiranje v vseh treh oseh.
In kot posledica vsega tega pride, da ne tečeš več na peto. Ampak ne tečeš po prstih, nikakor ne. Tečeš s celim stopalom, edino stik je najprej s sprednjim delom. Tako je pri meni in tako berem, da je tudi pri drugih. Zelo pomembno je, da se spremembe uvaja zares počasi s postopnim povečevanjem trajanja teka.
Pravijo, da se pravilnega teka daleč najlažje in najhitreje naučiš, če tečeš popolnoma bos, ker tek na boso nogo dobesedno ne dopušča napak v tehniki, medtem ko obutev stopalo izolira od podlage in odstrani povratno informacijo o tem, ali tečeš pravilno ali ne. In za to je potrebno razviti vse tiste male mišice in kite v stopalu (in ojačati kosti), ki so prav zaradi tega sploh tam, pa so zaradi neuporabe v močno blaženi in podprti moderni tekaški obutvi tako rekoč zakrneli. Ravno to pa naj bi bil eden glavnih razlogov za silno pogoste tekaške poškodbe vezane na razne sklepe in vezi. In potem, ko pridobiš občutek, te spremembe v tehniki lahko preneseš tudi v tek v obutvi (če še tečeš tudi obut, ampak večina bosonogih tekačev če se le da noče več slišati za superge). Redki pa naj bi bili posamezniki, ki že tudi brez tega v obutvi tečejo pravilno, tako, kot bi bili bosi.
Vse tole ni zraslo na mojem zelniku, ampak meni se zdi zelo logično. Zdaj pa preizkušam v praksi. Zaenkrat se vse ujema in potrjuje. K eksperimentiranju me je prignalo to, da mi kljub 5-letnemu bolj ali manj rednem teku nikoli ni uspelo dvigniti tedenske kilometrine čez 40-50 km, ne da bi se mi začeli oglašati gleženj in kolena. Postopno večam delež tedenskih km v VFF obutvi in manjšam tistega v supergah. Zaenkrat še vedno več pretečem v supergah, ampak se zna razmerje kmalu obrniti. Od začetka sem bil v VFF počasnejši kot v supergah, zdaj je že obratno. In opažam, da tudi v supergah tečem zdaj drugače. Ne vem pa, kako bo, ko bo bolj mraz in sneg. Ampak do takrat je še nekaj časa.
Nazadnje spremenil zappa, dne 10 Sep 2009, 15:46, skupaj popravljeno 1 krat.
Predlagam 2x tedensko te vaje
...naredil sem 3km, na kar nisem mogel več - podplati so me pekli na notranjem pronatorsko odebljenem delu. No odlaufal sem do konca s tem da sem imel več pavz s hojo, da sem lahko nadaljeval. Do konca klasičnega 8km kroga se je desen podplat navadil levi pa je fasal orenk žulj na notranjem loku ...poleg tega pa sem spet začel čutiti mravljince - zelo malo a so bili prisotni ...matr sem šel slabe volje spat 
, čerpov sebe skor nikoli nisem gledal med tekom 
