Hej,
prav prisrčni ste tule, tudi vaš simisel za humor je popoln, bravo
Naj vam opišem moje podvige od kar sem se zadnjič oglasila.
Najprej se moram pohvaliti, da moja uboga tehtnica kaže dve, celi dve kili manj.
Izpolnila sem svojo obljubo, vsaj začetni del in v času od zadnjega oglašanja (petek) naredila nekaj malega zase.
Prehodila sem pol Gorenjske, se čaz soboto in nedeljo, s kar dobrim tempom sprehajala
vsaj sedem ur, če seštejem vse skupaj.
Teden in s tem delavnik, pa mi ne dopuščata veliko svobode, tako sem danes ob petih že bila na stadionu in pretekla svoja prva, letošnja dva kilometra.
Po prvih 500m, sem mislila, da me bo konec, pljuča mi niso dala dihati in noge so se mi zdele tako prekleto težke. Po treh krogih, se je stanje nekoliko izboljšalo. Fant, ki je tekel ob meni ni mogele verjeti svojim očem

, videla sem njegov pogled, ko sem že petič pohodila ciljno črto narisano na tleh. Tega mi letos še ni uspelo in moj rekord so bili trije krogi. Po petem sem enega hitro hodila in se potem takoj znova podala v dir, čeprav nisem bila prepričana ali bom zmogla. Neprestano sem si govorila, da zmorem in da se mi prav ta trenutek topi nekaj več maščobe, kakor pa če bi spala in poležavala v jutru. Pretekla sem jih še pet in bila ponosna, kakor petelin na kupu gnoja, ki zakikirika v sveže jutro

Tudi fant je delil vso zmagoslavje z mano. Res sem mu hvaležna, ko mi takole stoji ob strani. Lahko bi pretekla še kakšnega, toda nisem želela pretiravati za prvič. Je to prav ali bi morala dati vse od sebe?
Imam pa še eno vprašanje, po prvih nekaj metrih teka, ko se ogrejem, me prične koža po vsem telesu, najbolj pa po ledvenem predelu, neizmerno srbeti. Nekako čudna mešanica bolečine in srbečice je. Po nekaj krogih teka popolnoma mine. Zakaj se to dogaja?
Hvala vsem, ki mi stojite ob strani. Lep pozdrav, Aleksandra