ETO! Moja prva tekma je za mano! Kranjskogorska desetka 2014. Brutto čas: 47.11, netto čas, 46.58. ?
Pred startom je nebo jokalo, deževalo je. Kaj naj storim? Naj sploh grem na tekmo? Dež me sicer ne moti, ampak ob takem vremenu bodo startali le najbolj pripravljeni, ostali bodo raje šli na pivo. Bom zadnji? Eh gremoooo!
Start. Menda 135 tekačev ... Prijazno sem startal med zadnjimi in nihče me ni prehitel. Do konca!

No začetek kar hiter ... Tekli smo v skupini, skušal sem prehiteti čim več tekačev. Od starta do žičnic je šlo. Potem pa vzpon. Tam sem se trudil, da ne bi izgubljal preveč. Poznalo se je, da sem na morju pridobil 3 kg balasta, da sem imel zvit gleženj in da zadnji mesec zelo malo tečem ... No želja je bila pod 50 minut, strah pa tek nad 55 minut ... Na cilj, ki sem si ga zadal pred počitnicami - okoli 47 minut, si nisem upal niti pomisliti.
Pregrizem se čez klanec in nato mimo kmetije ... ŠIIIT! šele 2 km! Jaz pa mrtvo utrujen? Sem startal prehitro? Tečem naprej. Srečam znanca, ki sem ga pred mesecem zlahka prehiteval, zdaj pa mi uhaja. Prekleti gleženj! Prekleto morje! Prekleto pivo! Tečem dalje ...
Pritečem do Podkorena. Tam me prepoznajo moji rojaki in navijajo ... Dvignem roke! Kdor je močan, je močan! Dvignem tempo ... Mimo okrepčevalnice Pehta! Dajmo! Vzpodpude me dvignejo in spet pospešim ... Rateče - obrat. Dajo mi pijačo. Več jo polijem kot spijem. Zdaj boste videli s kom imate opravka ... še pol poti, jaz pa v dir ... Tečem. Ujamem in prehitim znanca, ki sem ga že omenjal. Pred menoj pa punca, ki je ne morem ujeti ... Trudim se vsaj km ali dva da jo kočno ujamem, jo prehitim, ona pa lahkotno: "Zdravo!". Vsa čast. Brez sape, kot bi šla po časopis v bližnjo trafiko. Izrazim občudovanje in hitim dalje ... Ujamem starejšega tekača. Dobro šiba. Takrat me spet pokličejo domači navijači in vpijem jim naj mi za božjo voljo posodijo moped! Prehitim naslednejga tekača in drvim dalje! Skoraj pohodim gledalko, ki mi stoji na poti, tečem z brega mimo žičnic proti cilju. Speaker me napove v cilju kot bi šlo za kakega kenijskega zvezdnika in pritečem v cilj!
YESSSSSSS! Moja prva tekma je za mano. Primem banano, ki mi jo ponuja predsednica TD Kranjska Gora. Ne ker bi bil lačen, pač pa ker ne bi rad padel po tleh. Kljub težavam s poškodbo gležnja, kljub dodatnim 3 kg, ki sem jih pridelal na morju odtečem netto čas pod 47. minutami?!
V cilju me pričakata prijateja, ki sta tekla tik nad 45 minutami, odpravimo se na zasluženo pivo in si takoj obljubimo, da bomo naslednje leto tekli pod 45 minutami. Bomo res?
