44,5 km teka po Pohorju (toliko je pokazala moja ura, pa še več drugih), 2160 višinskih m navzgor in toliko navzdol, čas 6:22:28.
Trail maraton Pohorje.Štartali smo v Rušah, prva 2 km po ravnini, nato v hrib. Malo sem in tja in je sledila strmica na Pečke. Tam smo se malo raztegnili. Potem lepa tekaška pot do korita pod Jonatanko in skoraj navpično na Belvi. Od tam na Areh in naprej na Žigartov vrh. Do tam je šlo odlično. Po poti je bilo tudi precej sobotnih sprehajalcev. Od tam je sledil precej naporen 7 kilometrski spust, spustili smo se za skoraj 800 višinskih m, precej poti je bilo po skalah in koreninah.
Nekje na polovici te poti sem zadel korenino in poletel v zrak. Izvedel sem skoraj popolni preval preko levega ramena (pri borilnih veščinah smo ga poimenovali "zempo tenkai), skočil prej kot v eni sekundi v zrak in tekel naprej. Dva začudena gobarja sta imela lepo predstavo v živo. Na srečo nisem dobil niti praskice.
Na koncu spusta po 30 kilometru pa sem se pri začetku vzpona zaletel krepko v zid in to tekaški. Postajalo mi je slabo in hitrost sem spustil na minimum (taktična napaka, premalo hrane). Pogruntal sem, da je čas za malico. Vzel sem energijsko ploščico, ki smo jo dobil v vrečki, se usedel na skalo in pomalical. Potem sem se še kakšne tri kilometre vlekel, ko sem končno prebil tekaški zid in šel normalno naprej.
Pot je še kar šla gor in dol do zadnje okrepčevalnice, od tam pa še samo navzdol.
Tik pred koncem osvežitev iz pršilcev vode, nato pa končno cilj.
Čudovita proga, odlična organizacija, tekma pa kar naporna.
Del poti po pragozdu Pohorja je bil prvinski, čisti trail. Ker smo bili precej razmaknjeni, sem jo večina odtekel čisto sam.
Pohvala organizatorjem, tekačem, osebju na progi, domačinom ob progi, to je bila moja daleč najlepša tekaška prireditev.
Se vidimo drugo leto.
