Zadnje novičke

[mojcej77]

Vžgal se je ogenj
v pomladnem dežju.
Nisem zmogla več čakati
na nov začetek.
Preveč isker se je nabralo
ob hrbtenici,
da bi lahko počakala
na svetel pomladni dan,
na svečanost ob rožah
in svetlozelenem vetru
v listih.
Odneslo me je
v rosnopomladni
večer,
in mraku
in cesti
in oranžnim lučem
navkljub...
je zeleno
dehtel.


lp,

m

[mojcej77]

Čakam te.
Bližje, kot prihajaš,
daljše so razdalje,
in počasnejše minute
do tvojega klica.
Čas in prostor...
dve elastiki...
Usa, usa,
usasa,
pipi
duga
čarapa.


lp,

m

[pegaz]

Nekoč je bil bes,
nemočni bes hrumečih voda.
A kaj je krik oceanov brezbrižnemu soncu?
Šepet v daljavi.
Vihar v kozarcu.
Kaj je ostalo?
Ostale so nam sanje,
sanje in spomini.
Proč z njimi.
Ostali so nam okruški življenja.
Drobtinice z mize.
Črepinje časa.
Sledovi v pesku.
Ostale so nam male stvari -
senčni kotički,
leni martinčki,
trmaste cvetke,
prašni kužki.

Ah, da...
Ostali so nam srebrni ekrani,
motna ogledala
plitva jezerca pozabe,
da zaplavamo v šum bleščečih podob
da potonemo v svet migetavih povesti.
O divjih plemenih, ljubeznih iskrenih,
o strašnih zverinah v mračnih votlinah,
o vonjih noči in vrele krvi,
o dolgih poteh, ki vodi jih smeh,
o gručah ljudi, ki so, a jih ni,
o padlih devicah, dehtečih cvetlicah,
pojočih puščavah v osamljenih glavah,
o starih junakih na belih oblakih.

Prav imaš.
Škoda je časa za tuje zgodbe.
Sonce s topo težo upogiba strehe
s slepimi prsti kruši zidove v prah.
Prihodnost nam neslišno polzi skozi prste,
a ostajajo nam bleščeči drobci trenutkov.

Pozno je že.
Bliža se noč.
Tako malo je ostalo.
Tako malo... a dovolj.
Sveži dih večernih sap.
Temni dotik znane dlani.
Mir pred spanjem.

Male stvari.

-- Tomaž Lavrič, Male stvari (album Slepo sonce, 2004)

[pegaz]

Sem že razmišljal, če bo kak odziv na Lavriča.
No, seveda ste slišali zanj. Samo ne v glasbi.
Gre namreč za strip album.
Tomaž pa je eden najboljših slovenskih striparjev (dela pod psevdonimi TBC, Diareja, ...) Need I say more?

In seveda, risba, ki pride poleg besedila v Slepem soncu, zadane kot nož.
He's my hero.

Pegaz

Pa še to:
Za radovedne:
Slepo sonce 1
Slepo sonce 2 - trenutno je ta link shekan; ga vklopim, ko se postavi stran nazaj...
Avtor

[mojcej77]

Pegaz, tale tvoj ta drugi link...umm...
ker od teh je Tomaž Lavrič????


lp,

m

[lunca]

Pegaz, tale tvoj ta drugi link...umm...
ker od teh je Tomaž Lavrič????


lp,

m

[mojcej77]

V staro,
dragoceno čipko
so se zavile
moje poti.
Obledel prt,
preboden
s sončnimi
iglami,
me skriva
pred okovi
in varuje,
opominja.
Skozi srce
se prepletajo
ozelenele vitice,
skozi pljuča
vsepovsod skozme
vzcvetajo rože.
V meni si,
kot sem v tebi jaz,
moje ogledalo si,
moj obraz.



lp,

m

[mojcej77]

Zbujaš me
s pticami,
ki kot ponosni lakaji
kličejo k zajtrku.
Skozi okno
pošiljaš bleščečo sliko
svoje nove obleke,
oživelih vej,
ročno vezenih
z zelenimi popki
in bleščicami cvetja.
Vabiš me na ples,
moj gozd,
moj princ.


lp,

m


pies:gozd je edini moški, pri katerem mi je všeč močna poraščenost

[mojcej77]

Hlastaje
živi ta čas,
ta pomlad,
hlastaje
išče sonce
na svojih rosnih
licih.
Joče
in se hkrati smeji,
rahlo histerično,
otroško razigrano.
Steče,
se na hitro obrne,
na levo lice pritisne poljub,
in na desno klofuto...
ter izgine v zelenem.
Še malo,
in od nje bo ostal
le še spomin
na živopisano krilo,
frfotajoče
med čipkastimi oblaki.



lp,

m

[mojcej77]

Vsul si name
cvetne listke
z rožnatih dreves;
vpletel si se
v moje lase,
prinesel vonje,
sestavljanko
mesta, vrtov
in odmev
talečih pobočij,
sanje gozdov.
Na moji cesti
si me z vsem tem ustavil,
samo da mi poveš,
da mi vse to daš.


lp,

m

[T1]

T1 na štartu,
tesnoba v trebuhu ,
malo mu zakruli, malo zacvili,
znana melodija.
Driska pritiska!
Še minuta do štarta,
T1 pa v glavi razmišlja,
za samoten kotiček bi šenkal mošnjiček.
Driska pritiska!!
A časa ni več, vsi so že stekli,
T1 pa za njimi,
se muči v strmini.
Driska pritiska!!!
Solze v očeh, pritisk v črevesu,
končno poskoči h košatem drevesu.
Driska pritiska!!!!
Še preden počepne, sprosti se pritisk.
Kalna reka teče po bregu,
nesrečne mravlje zalije v begu.
Konec bolečin.
T1 zavriska!


LPT1

[mojcej77]

Ahahahaha!!!!


lp,

m

[samo]

Kako je lepo,
ko vse zeleni,
se vse pari,
ko sočen sok prežema in preveva in napolnjuje in preplavlja.

Bukovi listi so tako zeleni,
da boli,
od sreče,
ko letijo mimo.

Pa superge.
Tako so lepe.
Tako so barvne.
Tako pomladne.
Moje korenine v njih pa srkajo.

[žine]

hoj ,
T1 je uspel lepo ubesediti temeljno stisko tekača na startu tekme. Za gorskega ali gozdnega tekača to niti ni stiska, prej lahkotni občutek svobode, ko si lahko po mili volji izbira med košatimi drevesi in ohrani mošnjiček Bolj tegobno zna biti na kakšnih uličnih tekih.....haha res , žal mi je le za mravlje?

lpŽ

[mojcej77]

Joške
v
pomladni
rosi.




lp,

m

pies: posvečeno Brdu pri Kranju .