Zadnje novičke

[RoKo]

Ker je MojcaZ žal zbolela, sem imela na današnji poti do Kopra in nazaj danes dovolj časa za razmišljanje. Tudi o tem, ali je sploh "fer", da tečem in uživam v teku in mi je nasploh lepo, ter da se lahko smilim sama sebi zaradi bolečin v kolenu, kar je vendarle precej nedolžna stvar v primerjavi s kakšnimi pravimi problemi ... Da bi danes morala biti nekje drugje, početi nekaj drugega - kaj, sicer še sama ne vem, a nekako bi to moralo biti povezano z otožnim spraševanjem o smislu vsega skupaj, ne pa z užitkom v teku in družbi. Skorajda (?) imam občutek krivde ... čeprav vem, da v resnici ni nobenega racionalnega razloga za to ... eh ...

Posledica bolečin in skrbi za naprej. Poznam občutek. S takim občutkom sem se peljal iz Istre domov koncem decembra. Počasi pride vse na svoje mesto in vse bo lepo kot prej.

[vencelj]

Kolikor poznam našo Špelco, ima ona v avtu rada družbo. Če temu ni tako, razmišlja o vsem mogočem. Saj pravzaprav vsi, pa tega ne priznamo javno.

Drugače pa menim, da včasih prav hudičevo paše ves dan poležavati na kavču in gledati TV. Kdaj sem že to nazadnje počel ? (pa ne da nebi hotel, ampak nimam prilike ) Samski (brez otrok) uživajte, dokler lahko na kakršenkoli način.

Tae, če bi ti poležavanje res tako pasalo, zakaj potem tega ne narediš?

LP, vencelj

[tae]

Vencelj, preberi še 1x moj zadnji stavek. Zato.

[spela*]

Ker je MojcaZ žal zbolela, sem imela na današnji poti do Kopra in nazaj danes dovolj časa za razmišljanje. Tudi o tem, ali je sploh "fer", da tečem in uživam v teku in mi je nasploh lepo, ter da se lahko smilim sama sebi zaradi bolečin v kolenu, kar je vendarle precej nedolžna stvar v primerjavi s kakšnimi pravimi problemi ... Da bi danes morala biti nekje drugje, početi nekaj drugega - kaj, sicer še sama ne vem, a nekako bi to moralo biti povezano z otožnim spraševanjem o smislu vsega skupaj, ne pa z užitkom v teku in družbi. Skorajda (?) imam občutek krivde ... čeprav vem, da v resnici ni nobenega racionalnega razloga za to ... eh ...

Posledica bolečin in skrbi za naprej. Poznam občutek. S takim občutkom sem se peljal iz Istre domov koncem decembra. Počasi pride vse na svoje mesto in vse bo lepo kot prej.

Posledica bolečin in občutka nemoči je bil moj obup, ko na 27. km nisem mogla naprej.
Saj bo prišlo vse na svoje mesto. Samo da mine še teh nekaj dni do konca meseca.

[vencelj]

Posledica bolečin in občutka nemoči je bil moj obup, ko na 27. km nisem mogla naprej.
Saj bo prišlo vse na svoje mesto. Samo da mine še teh nekaj dni do konca meseca.[/quote]

Velikokrat se je bolj modro in pogumno pravočasno ustaviti. Takrat, ko glava ve, da je čas za to; takrat, ko bi nadaljevanje naredilo več škode kot koristi...takrat, ko čutimo in vemo, da ne gre z glavo skozi zid...
Samo po pameti, pa bo vse OK!

LP; vencelj

[spela*]

Hvala, Vencelj ...
Sicer moje misli na poti tja in nazaj (in kasneje) niso bile povezane s tem problemom. Občutek krivde bolj izhaja iz tega, kako sem se lahko ob tem problemu počutila (in se delno še) tako nemočno in obupano, ko pa v primerjavi z drugimi dogodki v življenju to sploh ni nikakršen problem.
A zdaj že sama več ne razumem teh "šifer", v katerih pišem. Najbolje, da grem spat, da se jutri zbudim z bistro glavo.

[spela*]

Pa sta že dve leti mimo. Kako hitro gre čas ...
Še vedno tečem, še vedno si postavljam nove izzive. V kakšno novo stavo se tokrat nisem spustila, vendar še naprej želim prestavljati osebne časovne meje. Meja 1:50 za polmaraton je zaenkrat še magična (upam pa, da se bo ta spustila kaj nižje).
Tokrat ne bom naštevala vseh tekem, na katerih sem bila. Od lanskega januarja do danes jih je bilo 32, od tega 5 polmaratonov, letos pa bo morda še kakšen več. Ali pa tudi ne, bomo videli.
Še vedno drži, kar sem zapisala o vas, dragi TFjevci. Ja, sem vesela, ker ste z mano in jaz z vami.

[masamune]

najprej čestitke, res!

imam pa eno vprašanje, saj tudi sem tudi sam začel teči (dobesedno iz nič - dobrih 10 let nobenih športnih aktivnosti) pred dobre pol leta, sicer iz drugačnih razlogov, pa vendar, mogoče se tudi sam udeležim kakšnega teka - in tukaj vprašanje - kako ti je uspelo doseči tako dobre rezultate, predvsem ciljam na to, kako treniraš?

[spela*]

najprej čestitke, res!

imam pa eno vprašanje, saj tudi sem tudi sam začel teči (dobesedno iz nič - dobrih 10 let nobenih športnih aktivnosti) pred dobre pol leta, sicer iz drugačnih razlogov, pa vendar, mogoče se tudi sam udeležim kakšnega teka - in tukaj vprašanje - kako ti je uspelo doseči tako dobre rezultate, predvsem ciljam na to, kako treniraš?

Predvsem ne vstajam tako zgodaj. (ciljam na uro tvojega oddanega sporočila)
Rezultati sicer niso nič posebnega, a vseeno hvala.
Moji treningi: prvo leto sem preprosto tekla. Prve pol leta oziroma tudi več moja razdalja na treningu ni presegla 10 km, in tudi to le enkrat na teden, sem pa sicer redno tekla trikrat na teden, kar je po moje za začetnika idealno. Potem sem šla na prvi polmaraton le z namenom, da ga pretečem. No, potem so se pa cilji zvišali in tudi treningi so postali bolj resno zastavljeni.
Glede na to, da tečeš šele pol leta, bi bilo po moje najbolje, da še nekaj časa tečeš brez kakšnih časovnih ciljev. Pač po občutku - bolj pomembno od hitrosti in razdalje je to, da redno tečeš. Potem boš pa videl, kaj sploh hočeš.

[Loni]

Hej, ti, zvezdica! Jaz ti pač tako pravim, vsi vedo, da mislim nate. A se še spomniš, kolikokrat sem ti rekla, da v moji prisotnosti se številk, tempa... ne omenja. Sem mislila in še vedno mislim čisto resno. Se ne spomnim, kdaj sva se midve sicer spoznali, a takoj je klapalo - kar se mene tiče. V pozitivnem smislu si mi izziv. Sicer se mi še vseeno zdi, da malce pretiravaš pri vsem skupaj, a v tem je čar vsega, ti morda pri treningu, jaz pa drugje.
Sem se včasih zalotila pri tem, da se mi na določenem teku sploh ne da tečt, ker ni nikjer zvezdice, da bi se malce med seboj lovili. Pa še nekaj, nikoli mi ni treba delati planov za naprej, enostavno pogledam tvojega, pa si rečem, no, če zvezdica tako pravi, potem je to čisto izvedljivo, tako zanjo kot zame.
Skratka, življenje je en sam velik hec in tudi ti si del tega.

[spela*]

A se še spomniš, kolikokrat sem ti rekla, da v moji prisotnosti se številk, tempa... ne omenja. Sem mislila in še vedno mislim čisto resno.

Ampak se ti je pa vseeno fajn zdelo, ko si me v Palmanovi prehitela za tri sekunde.
Mislim, da bo letos ta najina tekma še hujša.
(No, maratona jaz še ne bom tekla, tu me ti močno močno prekašaš in še ne bom tekmovala s tabo. Mi je razdalja predolga, za kakih 21 km ... ).

[Loni]

Absolutno - smejalo se mi je tako zelo, da očitno trpim še zdajle za posledicami vsega skupaj, imam muskl fibr tam, kjer si človek ne bi mislil (sicer od kašljanja, samo smejim se tudi težko). Drugače pa - ja - še posebej, ker sem pozabila stisniti start gumb na startu, ko sem ga, sem ugotovila, da sem pozabila prejšnji trening zbrisat. Skratka vse skupaj je bilo to gledanje na uro za en ****, je bilo treba pa kaj drugega najti oziroma poiskati zvezdico.
Pa seveda se vidiva in odtečeva svoje, enkrat tri sekunde meni v prid, drugič pa tebi.

PS Samo stav pa ne bova sklepali

[tae]

Ej Loni, zakaj pa imaš ti sploh uro med tekom ?

[Loni]

Zato, ker jo imajo vsi ostali Ja, ma prav zares... Velikokrat mi še crkne vmes. Bo treba kaj ukreniti v tej smeri.

[zigzag]

Pa sta že dve leti mimo. Kako hitro gre čas ...
Še vedno tečem, še vedno si postavljam nove izzive. V kakšno novo stavo se tokrat nisem spustila, vendar še naprej želim prestavljati osebne časovne meje. Meja 1:50 za polmaraton je zaenkrat še magična (upam pa, da se bo ta spustila kaj nižje).
Tokrat ne bom naštevala vseh tekem, na katerih sem bila. Od lanskega januarja do danes jih je bilo 32, od tega 5 polmaratonov, letos pa bo morda še kakšen več. Ali pa tudi ne, bomo videli.
Še vedno drži, kar sem zapisala o vas, dragi TFjevci. Ja, sem vesela, ker ste z mano in jaz z vami.

Bravo, Špela!!! Sem prav vesel, da sem te spoznal. (kdaj že? hmmm, no, ja, hitro gre čas...) Kar pa se "magične meje" 1:50 na polovički tiče, sem prepričan, da jo boš še letos presegla, ker vem, da si to močno želiš in boš temu primerno tudi trenirala. Kakorkoli, še enkrat čestitke ob tvoji drugi tekaški obletnici

P.S. to ga bomo pil' v petek! Smo ravno 22-ega