Zadnje novičke

[drej]

Jaz sem začel star 31 let (sedaj 41), ker se mi je odfuzlalo. Pred tem nisem nikoli v življenju niti mignil, razen s tistim.. :-) ampak še ta je migal sam. Brez truda. Potem sem tekel vsaj 6 let, ne da bi sploh pomislil na kakšen uraden nastop. No, mal tekaškega turista (mali maratoni in podobno) se grem zadnja 4 leta. Moja projekcija: tek v enakih količinah in z enakimi časi do svojega 84 leta, ko bom itaq umru. :-)

[Lučko]

Moji tekaški začetki segajo po pričevanju moje mame že nekako od 1 leta starosti. Shodil sem baje pri 8 mes. pri 1 letu sem bil že neulovljiv. Tako sem prišel v osnovno šolo, kjer me je kmalu učitelj za telovadbo, po predhodnih razrednih tekmovanj, postavil v šolsko ekipo za tekaška tekmovanja. Iz osnovne šole se spomnim raznih krosov, tekov, štafet, ki so se organizirali ob vsaki priložnosti. Tekli smo skoraj za vsakega padlega partizana posebej. Tekmovanja so bila različna, od raznih tekov zmage, padlim NOB, tek svobode, občinski teki, tekaški krosi dela, štafetni tek… Saj veste v Zasavju-Zagorje, kjer izhajajo moje korenine je bilo kup razlogov za proslave s strani partizanov, rudarjev, delavskih sindikatov… Kot zanimivost naj omenim, če ni bilo v Zagorju praznika smo šli pa v Trbovlje ali Hrastnik tam je bil sigurno praznik-so ga pa naredil. V glavnem, celotno osnovno šolo sem dobesedno pretekel.

Tudi v srednji elektro šoli v Lj sem bil član tekaške ekipe (tudi v trojkah). V tej priložnosti naj omenim, da sem s to ekipo pretekel tudi 3 maratone 42 km in to od 1974 do 1977 Kumrovec, Velenje in Lj maraton trojk. Ta čas pa sem bil tudi član občinske ekipe Zagorja, član Partizana Zagorje, član Zasavske trojke… ki smo se udeleževali različnih tekov, štafetnih tekov v Zasavju in tudi po SLO. Kot ste opazili sem tudi srednjo šolo pretekel. Da ne dolgovlačim sem tudi JLA pretekel. O rezultatih ne bom pisal ali se hvalil, kar hočem povedati je to, da moje veselje do teka, izhaja že od rane mladosti, ki pa se naenkrat ustavi…

… ob spoznanju moje bodoče ženkice: Tjaše in tek kot tek, se preimenuje v tekanje okoli nje, za njo... Da ne boste mislili, da me je ona zaustavila ali kakorkoli vplivala na kariero. Naj pojasnim! Moje tekaške kariere tudi ni bilo, treniral nisem v nobenem klubu, tekmoval sem samo na amaterskih tekmovanjih, tudi samega teka nisem nikoli jemal kot neko obvezo. Tekel sem samo zaradi veselja, pa to, da so nas peljal v kakšen drug kraj je bilo super, da smo videl (da so nas gledale) druge punce… Dejstev za moje prenehanje je več: moja preselitev v drug kraj-Litija, zgubil sem stik z mojimi tekači, s Tjašo sva si v zelo kritičnih letih 1981 urejala dom- tekanje za mojstri, dobila sva hčerko- tekanje za njo, služboval sem v službi na 3 izmene, na terenu, v tujini- tekanje za denarjem, vpisal in dokončal študij na faxu- tekanje za uspehom, se 1991 zaposlil v SV- tekanje za kariero… skratka izgovorov je več. Nisem imel več (želje???) časa, do takrat…

… ko mi Tjaša pokaže spletno stran TEKAŠKI FORUM. Ob prebiranju vaših prispevkov se mi je povrnila želja po teku, po tekmovanju, kar naenkrat je čas postal nepomemben, služba mi postane hobi. Tu sem se po 45 letih takšnega ali drugačnega tekanja zopet našel, videl, prebral misli nekaterih, ki so meni podobne, izkušnje ki so meni delno poznane, skratka našel sebi podobne ljudi. Vsak dan z veseljem potečem, sigurno 20x na dan pogledam če na forumu kva dogaja, z veseljem pričakujem prireditve kjer se družim z vami. V teku s povezavo z forumom in forumci sem našel 1000 razlogov, da mi je tek postal spet užitek. Še več, končno lahko tečem in tekmujem tudi s svojo ženo-Tjašo, ki ji je bil tek do nedavnega povsem tuj.

Tako kot sem že napisal po 45 letih takšnega ali drugačnega tekanja, bom/bi preostanek življenja tekel zase, s svojo ženo, z vami TF-ci.

[H2O]

čist iskreno vam povem, da sem tek od nekdaj sovražila. v gimnaziji izmišljala vse mogoče izgovore, da sem se mu izognila, sploh krosu, ki je bil zame najhujša mora, kar si jih je za zamislit.
potem pa sem bila lani čist prisiljena začeti teči dobesedno prisiljena. in sem tekala od pomladi do jeseni. začuda čist brez muk. bo držalo, da če si v nekaj prisiljen, pač to ni težko naredit.
zadnje tedne pa mi predstavlja tek spet muko. zaradi že večini znanih razlogov. nekih maratonov se definitivno ne bom udeleževala, ker nimam tam kaj iskati časa za treninge mi kronično primanjkuje bom šla pa naredit cooperja, da izvem na čem sploh sem. ampak bolj ko vas berem bolj mi postaja jasno, da sem jaz po duši bolj hribovc kot tekač in si bi morda le morala poiskati kakšen hribovski forum

[Tjaša]

NATAŠAAAAA?

Kdaj pa je teb u glau klik nardil in si začela laufat in zakaj laufaš

men pa bol leži efbiaj

[ales]

Tudi jaz spadam v tisto skupino tekačev, ki so bili v otroštvu športniki, potem dolgo nič in enkrat na vsem lepem jih prime ponovno.

V prvih razredih osnovne šole sem smučal. Stalni treningi, tudi izven sezone, vožnja v Ljubljano, pozimi pa po avstrijskih smučiščih. Ob koncu tedna tekme na smučiščih za katere skoraj ne vemo več: Livek, Zatrnik, Črna, ... No, k sreči je sestra(ki je bila bistveno boljši del ekipe) na koncu osemletke prenehala s smučanjem.
In ko me je učitelj telovadbe poslal na prvi kros me ni več spustil stran. Le na treninge se mi nekako ni ljubilo preveč hodit. Sem imel še toliko kondicije, da sem bil velikokrat na trim stezi s punco(sedanjo ženo), mimo pa so tekali kolegi, s katerimi sem potem tekmoval. Vseeno mi je uspelo dvakrat priti drugi na cilj republiškega prvenstva za pionirje. Od takrat imam tudi še danes odličnih 2.40 na 1000 m. Še nekaj krosov v srednji šoli, par smučarskih maratonov v zlatih letih in mojega športanja je bilo za zelo dolgo konec. Takoj po vojski poroka, prvi, drugi otrok in kao neodložljivo izgorevanje za tako in drugačno službo.

In kot se v življenju moškega rado obrne: med lanskoletnimi novoletnimi prazniki, zleknjen na kavču med sprehajanjem po kanalih na TV5 odkrijem neverjetno reportažo o teku v puščavi Jordanije. Žal nič nisem razumel, a sem bil čisto očaran. In kot bi nekdo videl, da potrebujem še en push, je bila čez par dni reportaža ponovljena na Eurosportu. Sem se odločil, da bom čez dve leti zagotovo z njimi. A je bil začetek kar težak:97 kilogramov, na zastavljeni 8km poti sem se moral po trikrat ustaviti. Do marca sem s 5-6 kratnimi treningi že natreniral za moj prvi mali maraton:1.45; cilji so v trenutku porasli in sem se odločil, da grem v tečt v puščavo že decembra. Tek je bil iz Jordanije prestavljen v Mali, dolžina je s 168km narasla na 180, a to me ni motilo. Malo sem se uštel v Radencih-mojem prvem maratonu:4.17 in popolnoma dehidriran sem zadnjih 10km več hodil ko teke. A že naslednji maraton iz Železne kaplje v Preddvor sem pretekel v 4.05. Lani poleti treningi v tisti vročini in septembra v Logarski 75 km in še huje takoj naslednjo soboto 50km SAM iz Preddvora čez hribe na Jezersko. Šele takrat so mi domači res verjeli, da bom šel decembra v puščavo.

V Maliju je bilo pa hudo. Prek 45 stopinj, neskončne sipine, dvakrat smo se še povzpeli na eno skalno prelomnico. Hoja podnevi, ponoči, brez prave hrane. Skoraj tretjina tekmovalcev je odstopila. Meni je s trmo in veliko hoje uspelo.

Vse leto sem k sodelovanju nagovarjal prijatelje in znance. A so večinoma po tednu dveh z različnimi izgovori vsi odpovedali. Tako sem se teka udeležil sam. Tudi treniral sem večinoma sam, še največkrat se mi pridruži hčera, ki pravi, da bo šla z menoj v Mali čez tri leta.

In ko mi je enkrat uspelo, so bili doma prepričani, da bom zaključil. A zdaj bi šel rad decembra ponovno nazaj izboljšat rezultat. In ljudstvo, ki živi tam, Dogoni so me čisto prevzeli.

Februarja letos sem ponovno odkril forum in začel navezovat stike. Priznam, predvsem z upanjem, da navdušim še koga, da bo šel z menoj v Mali. Aprila sem se priključil tudi društvu maratoncev v Celju (organizatorji teka v Logarsko), ki so tudi posebne vrste veseljaki. Vsak od njih na čisto poseben način vključuje tek v svoje življenje.

Pri meni sicer že malo meji na zasvojenost, sem oni dan v Pragi bleknil, da bom v treh letih spravil maraton pod 3 ure ali pa jim v Logarsko pripeljem 1000 udeležencev.

Predvsem pa v teku najdem sprostitev.Tek je ena redkih dejavnosti,ki te po potrebi usmerja v red-polno glavo najrazličnejših dnevnih vtisov skoraj meditativno pomiri;spet drugic pa med tekom iz podzavesti priplavajo ideje,ki drugače zlepa ne bi bile promovirane;je tudi šolski primer ciljno usmerjenih dejavnosti-le da je v življenju žal malo tako jasnih in premočrtnih poti do cilja;tu si prav z vsakim tekom malo blize cilju;ni strelov v prazno,stranpoti,slabih, čustvenih pogojenih odločitev in pristranosti.

In kot sem nekje prebral:"Maratonski tek seveda ni tako zdrav za telo,kot je za dušo"

Včasih se zdi,da celo poletje tečem za tisti teden v decembru,spet drugič pa opazim,da mi tisti trije dnevi puščave pomenijo motiv,da v stalnem prijetnem pričakovanju preživim leto normalnega življenja.

[Nataša]

Tjaša, moja štorija ni nič posebnega. sem pač začela tečt.
mogoče vse izhaja iz ene meni ljube pesmi T.S.Eliota, kjer se sprašuje Do I dare disturb the Universe?

velikokrat sem se spraševala, kaj to navidez preprosto vprašanje pomeni. potem pa sem enkrat sredi noči škripala po snegu po veliki planini nazaj do koče. bilo je kot na luni, nikjer nikogar, samo sneg in tema in zvoki mojih korakov. in v tisti sekundni tišini med dvema korakoma je blo to to!!! Do I dare? zmotit vso to gromozansko samotno tišino?

in pa seveda Do I dare...zmotit moje utečene poti, moja utečena razmišljanja, moje utečene odnose z ljudmi, moje utečene vzorce in predsodke...

in evo...tudi zaradi teka...I dare!!!

tko nekak.

[Nataša]

aja pa še neki...včasih sem se ukvarjala z muzko in pisala veliko besedil. eno od njih: in ne postavljam čevljev v vrste, ker si do jutra igram tiho glasbo na prste...bi blo pa dodatek tistemu Eliotu.

[mojA]

Priznam, predvsem z upanjem, da navdušim še koga, da bo šel z menoj v Mali

Mislim, da si že navdušil. Ali lahko napišeš kaj več? Predlagam, da odpreš novo temo.

[Taja]

A zakaj laufam? Zato, da bom čim prej lahko zdrava nosečka in potem tut zdrava mamica. Nč jasn, a ne?

[ales]

Priznam, predvsem z upanjem, da navdušim še koga, da bo šel z menoj v Mali

Mislim, da si že navdušil. Ali lahko napišeš kaj več? Predlagam, da odpreš novo temo.

Ker ti nisem uspel danes na Cooperju razložit in pokazat v živo, lahko par vrstic najdeš v ...Poročila s prireditev .... Desert Cup v Maliju.

[Manuelca]

Meni je pri začetku teka najbolj pomagal ta program opisan v članku http://mojpogled.net/tek-kako-zaceti/
saj sem morala izgubiti kar nekaj kilogramov. Po koncu programa pa sem tek že vzljubila

[Wega]

Jaz pa pred 7 leti tule:
https://sites.google.com/site/leppameteninskromen/Home

Aja, pa jaz sem tek vzljubil že PRED koncem programa

[Šmarnagora]

Jaz pa pred 7 leti tule:
https://sites.google.com/site/leppameteninskromen/Home

Aja, pa jaz sem tek vzljubil že PRED koncem programa

BRAVO! Super opis, kjer je volja,,se vse da "