Zadnje novičke

[Fotr]

...Neprestano sem si govorila, da zmorem in da se mi prav ta trenutek topi nekaj več maščobe, kakor pa če bi spala in poležavala v jutru. Pretekla sem jih še pet in bila ponosna, kakor petelin na kupu gnoja, ki zakikirika v sveže jutro Tudi fant je delil vso zmagoslavje z mano. Res sem mu hvaležna, ko mi takole stoji ob strani. Lahko bi pretekla še kakšnega, toda nisem želela pretiravati za prvič. Je to prav ali bi morala dati vse od sebe?

Aleksandra, prva zmaga je že tvoja, takih bo še veliko, vsak teden nekaj, vsak dan ena, vsak trenutek, ko boš pomislila na to bo lep. Pa krasno je, da te fant spodbuja, da skupaj delita občutke. Po mojih izkušnjah si prav naredila, da si nehala, čeprav bi lahko še tekla, ker sedaj komaj čakaš, da boš spet šla teč. Če pa se zmatraš do konca, se pa telo kar upira na naslednje matranje, ki kot vidiš, sploh ni matranje, ampak triumfiranje. Kmalu se bomo srečavali na tekih po Sloveniji. Led je prebit!

[oranzni_slon]

Pozdrav!

....Pretekla sem jih še pet in bila ponosna, kakor petelin na kupu gnoja, ki zakikirika v sveže jutro

Zapomni si ta občutek in kadar te bo imelo, da bi raje lenarila se ga spomni in mislim, da ne bo dileme ali gibanje ali lenarjenje.
Vsekakor ni pametno pretiravat. Ujeti moras en tak način razmigavanja, da vsake toliko postavis novo mejo in potem utrjujes doseženo. Poglej si Poletov program treningov, ki ga imas na forumu. Mislim, da ne boš naredila nič narobe, če se ga držiš v tistem delu za začetnike. Ali boš potem res jeseni tekla 21 je postranskega pomena.
Ja, tudi fant zasluži vse pohvale, ampak saj je tudi prav, da ti stoji ob strani. He, he, upam, da tega ne bos pozabila, če bo on kdaj potreboval tvojo podporo pri premagovanju težav.

lp, oranzni slon

p.s.: no sedaj sem razvil dekco proti gorenjski in izvajal tole v čast tvojim zmagam :

[Aleksandra]

Pozdravljeni prijatelji teka in dobre volje...................jaz sem najhitrejsa kaca na svetu, modri dirkac

Jah, moja budilka je spet zvonila nekaj pred peto uro Zbudila sem še partnerja, toda vstajanje nam ni šlo najbolje od rok. Poležavala sva v topli postelji in se cartljala. Poznate ta občutek, ko je zunaj sveže in hladno, ti pa v topli postelji, do vratu pod odejo??
Na misel mi je celo šinila odlična ideja , preskočiva današnji tek, sem predlagala. Našla sem en in milijon izgovorov, da bi ostala še uro v postelji. Kaj bi dala, da bi lahko spala še naslednjih nekja minutk.
Nič, gremo je rekel in morala sem dvigniti svojo rit iz toplega objema domačnosti.
Moje prebujanje je grozno, zjutraj sem cela polomljena in rabim nekaj "svojih" minutk, da pridem k sebi. Spila sem kozarec vode, navlekla pajkice in superge in sva šla.
Ker so moje noge danes lesene in okorne, ker moje mišice čutijo vsak piš vetrčka in ker je moj muskelfiber kar obsežen, je bil danes na vrsti lahkoten "trening".
Igrišče je bilo prazno in spraševala sem se, kdo neki bi bil toliko nor, kakor midva in strašil vešče, ki se zbirajo pod svetilko na igrišču, sredi noči. Mesto je še spalo, tu in tam je kakšna zaspana glava pokukala izza vogala in lenobno hitela naprej.
Raztegnila sva svoje noge, pretegnila nekaj mišic in se pognala v dir. Kakor gazela, ki lahkotno poskakuje po stepi
Že po prvih metrih, so me noge in vsa mišična vlakna, pričela ubogati in bolečina je izginila. Lahkotno, pa vendar bi lagala, ako bi rekla, da brez naprezanja, sem pretekla tri kroge. Potem sem zadihala enega s polnimi pljuči in celo opazila, da mi utrip iz 145, pade že v nekaj počasnih korakih na 100 ali celo manj. Potem sem pretekla še nadaljne tri krogce. Resnično sem opazila danes, da sem veliko lažje tekla, kakor včeraj. Zdelo se mi je, da bi lahko pretekla celo več kakor včeraj, toda danes je "lahkoten trening" na programu
Ko sva končala in stopila iz proge, sem zopet začutila, kakor da sem ponovno osvojila vrh Triglava, čeprav je bil le lahkoten in kratek.
Za partnerja je to le žgečkanje podplatov, toda nikoli ne okleva in ne godrnja, da se mi ne bi pridružil, tako dela dvojne "treninge". Jutranje bujenje in razvijanje discipline z mano, zvečer pa teče svoje proge, ki jih jaz samo sanjam.
Pa vendar, nekoč morda....

Lep sončen dan vam želim, Aleksandra

[vanja]

Bravo, Aleksandra!!!!!

Moras imeti res mocno voljo in prepricljivega fanta, da ze tam ob petih zjutraj tekas naokrog!!! In ce bo slo tako naprej, bos kmalu tekala tudi po njegovih progah!

Cestitke za danasnjo zmago in najbolj soncen dan tudi tebi!

[runner]

Nič, gremo je rekel in morala sem dvigniti svojo rit iz toplega objema domačnosti

trenutek odlocitve (tukaj si zmagala)
Bravo Alex!!! Porocaj se naprej!

LP runner

[mojcej77]

Tko se dela, punca!

BRAVO!!!

m

[oranzni_slon]

Pozdrav!

..... zvečer pa teče svoje proge, ki jih jaz samo sanjam. Pa vendar, nekoč morda....

In tale tvoj decko je verjetno vesel, ker ve, da sedaj obstaja moznost, da bosta kdaj tekla skupaj preko polja. In v to jaz ne dvomim. Res. In ti tudi nehaj. Ob letu bo situacija verjetno precej drugacna. In le pridno nam porocaj o dogajanju. Tukaj smo itak vsi eni taki firbci. Matjaz bi rekel spegavcki.

lp, oranzni slon

[strelec30]

Tudi jaz sem shujšal za cca.35 kg.Tečem redno,tudi maratone,treniram 6x tedensko.Najprej raje shujšaj kakih 20kg,pa šele nato začni z rahlim tekom,2-3x tedensko.Živi športno,ne prakticiraj nobenih čudežnih diet,ker jih ni.Jej z glavo,jej raznoliko,gibaj se,pa bo.Vnesi posamezne spremembe v svoje življenje,pa bo.Ampak počasi,uspeha ne bo takoj!!!

Benjamin

[Aleksandra]

Hej, dragi moji!

Ne preostane mi drugega, kakor da vstanem od mize in sedem za računalnik, ter vam napišem kako je z menoj.
Danes preživljam in meljem svoj sadni dan. Jej, oreški in sadje mi že iz ušes ven gledajo.
Današnji urnik je bil natrpan in domov sem se vrnila okoli 18:30. Hmm...kosilo in večerja v enem in oči so se mi kar zasvetile, ko sem odprla hladilnik in opazovala vse tiste dobrote v njem: suha salama, pa nekaj raznovrstnega sira, zelenjava, puranji zrezki od včeraj, kuhana govedina v juhi, brokoli,.... Jaz pa na sadju Včasih sem tako stala pred njim (hladilnikom) in strokovno ugotavljala kaj bi si pripravila za požrtijo, danes pa sem le stala in vzela iz njega zamrznjeno jagodičevje. Zmiksala sem ga v kašo in prelila čez dušena jabolka. Sedem za mizo in že se lotim večerje-kosila, ko me moj najdražji začne opozarjati, da naj takoj preneham z basanjem, saj je na vrsti tek, ki sem ga prešpricala zjutraj. S polnim želodcem pa se ne da tečt.
Ja, saj res, včeraj sva prepozno legla v posteljo in dobre štiri ure spanja je bilo resnično premalo za celi dan, zato sem prešpricala tek.
Jah, pa nič. Odložila sem žlico, ter oblekla pajkice, nataknila vse potrebne rekvizite in sva jo mahnila na igrišče.
Glej ga zlomka, polno igrišče mularije, jaz pa v pajkicah. "Žoga v pajkicah, bajsa na progi.".... Vse to se mi je dozdevalo, da bom slišala. Sicer nisem zakompleksana zaradi svoje debelosti, pa vendar ni prijetno, ko dobiš kdaj in kdaj nesramno in grdo pripombo, posebno ko naprezaš vse svoje moči in si zelo ranljiv.
Kaj pa sedaj? "Nič, tekla boš, da boš pregnala strah pred tekanjem pred množico", me je učil reda moj najdražji. Mukoma in sklonjene glave sem pristopicala na progo. Zdelo se mi je, da slišim hihitanje in na sebi sem čutila poglede postavnih najstnic in greha vrednih mladcev.
Na hitro sva se raztegnila in začela. Dihala sem kot slon in vsa zaripla skakljala mimo tribune. Naslednjih nekaj krogov sem od zariplosti in zadetosti od trave, ki so jo kadili, že čisto pozabila na mladino in odlaufala svoj "trening". Ponosna, ker sem spet zmagala!
Doma me je čakal moj sadni krožnik, partnerja pa špageti z brokolijem po belgijsko, ki jih imava tako neskončno rada. Ko sem mu jih pripravljala, sem komaj požirala slino.
Zmazala sva svoje obroke, toda čutila sem pomanjkanje in spomnila sem se vseh tistih klobas, dobrot in vsega v hladilniku. Komaj sem se premagovala, ni mi preostalo drugega, kakor da sedem za PC in vam opišem dogajanje.
Včasih mi kdo reče, da naj spraznim hladilnik in se znebim vse navlake, ki je ne smem uživati, ampak to se mi ne zdi prav. Partner ni kriv, da sem jaz debela in sem na dieti, zakaj bi ga morala prikrajšati za vse dobrote in hrano, ki jo ima rad. Pa tudi premagati moram svoje želje, če jih lahko premagam doma, ko sem sama in nemočna, potem jih bom premagala tudi drugje, kjerkoli.

Hvala za pozornost in nasvidenje do naslednjič

Aleksandra

[GaGa]

Res zelo pohvalno ... veš Aleksandra, še na kupe nas je takšnih, ki zdajle po večernem teku premagujemo željo po hrani. Se pa ščasoma organizem privadi na red in kasneje ni tako hudo. Jaz si zvečer po teku privoščim ogromno vode in kakšen kos sadja (čeprav nekateri sadje v popoldanskem in večernem času odsvetujejo).

Veliko volje in vztrajnosti ti želim še v prihodnjih dneh ...

[mojcej77]

Draga Aleksandra!
Čestitam!
In se ti hkrati zahvaljujem.
Ne veš, kaj si mi dala s temle tvojim pisanjem, ampak verjemi...veliko! Zelo veliko!
Le tako naprej!!!

m

[vidkul]

Hej, dragi moji!

Doma me je čakal moj sadni krožnik, partnerja pa špageti z brokolijem po belgijsko, ki jih imava tako neskončno rada. Ko sem mu jih pripravljala, sem komaj požirala slino.

Aleksandra

Obzirnost. Ko hujšaš mora tudi partner malo paziti, da te ne nenamerno iziva s hrano. Ko si ti na sadju on pa je velik krožnik s špageti.

lp vid

[oranzni_slon]

Pozdrav!

njem: suha salama, pa nekaj raznovrstnega sira, zelenjava, puranji zrezki od včeraj, kuhana govedina v juhi, brokoli,.... Jaz pa na sadju

Danes me je cel dan malo firbec matral, kako si danes opravila s tekom. Res. Sem malo spekuliral, da imas danes prost dan. Kot vidim se ne bi mogel bolj motit.
Poln hladilnik dobrot je tudi dober trening za trmo in jaz ne dvomim, da bi ne mogla zdrzat.
Kar se tice mularije in pripomb jih lahko mirno preslisis. Itak imas dovolj polno glavo svojih tezav in je cisto metanje casa stran, ce se bos ukvarjala se z drugimi in njihovimi mislimi. Saj poznas tisto, da ce bi tisti, ki grdo govorijo o meni slisali, kaj si jaz mislim o njih, kaj bi sele potem imeli za povedat.
Skratka, predvsem pa brez panike. Na dobri poti si in ne daj se motit. Drzim pesti zate in pisi se kaj.

lp, oranzni slon

[Aleksandra]

Pozdravljeni dragi moji!

Nisem pozabila na vas, ne, ne. Sedaj, ko sem sita in so potešene vse moje življensko pomembne obveznosti, sem si spet vzela čas, da vam napišem stavek ali dva. No, morda dvajset
Včeraj sem počivala. En dan v tednu imam izbran za počitek, verjetno bo to vedno v petek in tako sem včeraj lepo preskočila vse svoje "treninge". Sploh ne veste kako je to fajn, hehe
Danes pa spet jovo na novo. In namesto teka sem izbrala hribe - kucelj. Vreme res ni najboljše, pa sva se kljub temu odpravila na Šmarjetno nad Kranjem. Avto sva pustila na začetku, čisto ob glavni cesti in mahnila kar s precejšnjim tempom v hrib. Prvi kilometer je šlo brez težav. Moje dihanje in srčni utrip sta se povišala nekaj minut pred vrhom, ko sva grizla v zadnjo strmino. Na vrh sem prišla brez ustavljanja, bravo jaz.
Sicer zaripla in zadihana, pa vendar.
Posedela sva nekaj minutk in se vrnila. Pri vračanju sem pazila, da hodim z mišicami in da ne premikam nog kakor robot - leseno.
V dolini pa sem bila spet srečna, ker sem nekaj delala.
Moram vam priznati, da kljub temu, da sem včeraj imela pavzo, imam danes slabo vest. Moj sonček mi kar naprej ponavlja, da mora biti tudi pavza in dan za počitek, drugače se bom vsega prehitro naveličala, pa vendar.
Nekaj tem nižje sem videla, da je bilo govora tudi o knjigah Lancea Armstronga. Naj vam omenim, da sem skoraj vsa njegova dela prebrala, če ne sama, pa s pomočjo najdražjega. Ko jih je bral, je pripovedoval povzetek in bral stavke tudi naglas. Njegova dela so mi zelo všeč in sem vesela, da sem jih prebrala. Dajejo spodbudo in meni je branje teh knjig dalo ničkoliko zagona. Priporočam jih vsem in seveda stiskam pesti za njegovo zmago na Touru letos. Po branju njegovih del sem naredila velik korak in dobila veliko psihične moči, ki jo črpam iz njegovega pripovedovanja, ter stavkov, ki mu jih namenjajo tudi drugi ljudje z vsega sveta.
No, pa da ne pozabim, pesti držim tudi za vse druge ljudi po svetu, ki imajo voljo, voljo do življenja, zmag in vsake sekunde.

Lep pozdrav, Aleksandra

[oranzni_slon]

Pozdrav!

Moram vam priznati, da kljub temu, da sem včeraj imela pavzo, imam danes slabo vest. Moj sonček mi kar naprej ponavlja, da mora biti tudi pavza in dan za počitek, drugače se bom vsega prehitro naveličala, pa vendar.

Ja, poznam ta obcutek, ko ima clovek kar malo slabo vest, ker en dan v tednu ni gore premikal . Lahko gres gledat v sveto pismo poglavje o stvarjenju sveta, pa bos videla, da je sedmi dan namenjen POCITKU. Lepo upostevaj navodila, ki ti jih dobrohotno daje tvoj soncek in ne bo ti zal. Pot na katero si se podala je dolga in naporna, zato si moras za uspeh izbrati tudi primerno taktiko. Ni fora, da se na zacetku cim hitreje zapodis proti cilju ampak da prides na cilj in to v dobrem stanju.
Lep dan ti zelim in javi se se kaj.

lp, oranzni slon