Zadnje novičke

[Magnitude]

Fotr, tvoje zgodbe so zakon, crkavam od smeha, ob nitromalinovcu.
Resno bi morali TFjevci razmisliti, da izdamo "The best of Fotr adventures" ali pa "Fotrove prigode".

[Fotr]

...Fotr, kakšen merilec kalorij pa imaš?Jaz sem ravno v fazi kupovanja enega. Sem od enega člana TF že slišala, da ga pravzaprav niti ne priporoča, ampak sama bi si rada vodila neko evidenco skurjene in pojedene energije. Torej kaj praviš ti, kaj kupiti in kaj pravite drugi na to temo?

Do pred kratkim sem shajal brez merilca in ga nisem niti dosti pogrešal, čeprav sem bi radoveden, kako je s tem srčnim utripom. Potem pa je prišla obletnica in so mi ljubljeni bližnji kupili Sigmo 1600, sedaj pa sem jim zelo hvaležen, čeprav še vsega ne znam naštimati. Uspelo mi je, da sem naravnal uro, da lahko uporabljam štoparico, da mi meri srčni utrip in ga kaže sproti, zapomni pa si povprečni in maksimalni utrip in izračuna porabljene Kcal, seveda pa moraš za vsako aktivnost vnesti določene faktorje. Ima še druge funkcije kot vmesni časi, čas regeneracije, pa jih še ne znam uporabljati. Za zdaj sem kar zadovoljen z njim in brez njega ne bi bilo tako zanimivo. Samo kakšen števec kilometrov bi rabil, da ne bi bil odvisen od teka po cestah z označenimi kilometri.

[Z*]

LANSKOLETNI VTISI IZ 24-URNEGA MARATONA V GROSUPLJEM
_________________________
Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto

Filipid, vsa čast! Tale tvoj prispevek sem si pa sprintala in, če dovoliš, ga bom pripela na hladilnik, da me motivira in vzbudi slabo vest, ko se bo tale moja lena rit upirala iti na običajni tekec. Če ti zmoreš 24 ur, lahko tudi jaz 4x tedensko odtečem kako urco, kajne. Bravo!

[Fotr]

Fotr, tvoje zgodbe so zakon, crkavam od smeha, ob nitromalinovcu.

V včerjašnji zgodbi sem prehitro naredil konec, ker je bila
predolga, zato danes nadaljujem od tam naprej, ko sem po
poskusu pitja nitromalinovca ušel iz slikarjevega dometa
besed. Med tekom do izhodiščnega položaja so me vsi, ki sem
jih srečal nekam čudno pogledovali, mi kimali in se hihitali.
Posebno ženski pogledi so bili odobravajoči. Nisem vedel, kaj
se dogaja, še posebno potem ne, ko sem pritekel do češkega
avtobusa. Ko so me Čehinje zagledale, je nastal pravi kraval,
kajti sedaj niso samo žvižgale, ampak me ogovarjale, pošiljale
medklice in izvajale grimase, kot da bi se rade poljubljale. Nič
nisem razumel, kaj je vzrok takega vedenja, zato sem jim samo
pomahal in jim z roko poslal poljubčke, kar je izzvalo še glasnejše
odobravanje. Bilo mi je že malo nerodno in hitro sem se vsedel v
avto in se mimogrede pogledal v vzvratno ogledalo. Tedaj sem šele
dojel situacijo. Usta sem imel rdeča od nitromalinovske barve, ki je
ostala na ustnicah ob poskusu pitja osvežilnega napitka, barva je bila
popolnoma enaka barvi ženske šminke. So pa res mislile ženske,
kakšen mačo sem, če se še med tekom poljubljam z našminkanimi
ženskami. Ampak šarmiral sem pa zares.
Hitro sem si obrisal usta preden sem se odpeljal domov, kajti s tako
pobarvanimi usti doma zagotovo ne bi doživel takih ovacij, kot pri
Čehinjah.

[5rca]

EH .. POTEM PA JAZ NE GREM LAUFAT OKOLI BLEJSKEGA JEZERA, ČE SO SAME TURISTKE TAM OKOLI IN NIKJER NOBENEGA TURISTA

[Fotr]

EH .. POTEM PA JAZ NE GREM LAUFAT OKOLI BLEJSKEGA JEZERA, ČE SO SAME TURISTKE TAM OKOLI IN NIKJER NOBENEGA TURISTA

Saj so tudi turisti, samo kadar šarmiram, takrat ne morem za turiste, ti bi požela ovacije seveda pretežno od turistov, turistke bi bile pa ljubosumne.
Ampak če bi šla pa skupaj tečt, ti povem Petra, takrat bi bila šele zmešnjava, ki bi jo midva naredila z najinim ekstravagantnim, elegantnim, izbranim, uglajenim, odličnim, dovršenim, dostojanstvenim, krasotnim, lepotnim in seveda izredno hitrim tekom.
Še labodi bodo pozabili plavati.

[tadejk]

Neko lepo nedeljo sem se vračal iz teka. Precej skurjen po dveh urah teka po hribih sem grizel v domač klanec in upal, da se za naslednjim ovinkom prikaže dom. Z "paradajz" rdečo glavo in trdimi nogami teptam asfalt, ko me ob cesti stoječ fantič vpraša: "Gospod, zakaj tečete?" .
Brez izjave tečem dalje. Pa ne zaradi tega, ker mu ne bi želel odgovoriti, ampak preprosto zato, ker ne vem kaj naj mu odgovorim. Takrat se vsem fiziološkim procesom pridruži razmišljanje. Nekega strašnega efekta tako ali tako ni, pa vseeno se trudim. Po kakšnih 50m še vedno nimam odgovora in v meni se začne prebujati krivda, ker nisem fantiču odgovoril.
Edino, kar mi pade na ostanek pameti je: "Ker je fajn?" . Fantič tudi porabi svojih nekaj sekund- bistveno manj kot jaz in mi odgovori (štajersko) "Te pa je tak lepo če je fajn. Pa fajn tecite!"
Nič mi ni bilo jasno, klanca se več ne spomnim, ker sem očitno vse procese usmerjal v analizo pogovora. Pritekel sem domov in ugotovil, da je fantič rekel točno to, kar mi vsi na tem forumu (in še kje drugje) prav dobro vemo. Tečemo, ker je fajn!
Od kod je le vedel, kaj mora vprašati, da mu ne bom mogel odgovoriti.Po moje je fant kakšna reinkarnacija preminulega maratonskega tekača, ki se je s podobnim problemom veliko ubadal.

PA DOBER TEK (po Fotru )

[Fotr]

Ne vem, ali je za mano prišel napor vložen v grosupeljske
kroge ali pa sem sinoči med množico raznovrstnih muh dobil
v organizem tudi ce-ce muho, kajti spal sem enajst ur, kar se
mi ni pripetilo od takrat, ko sem delal v nočni izmeni. Kakorkoli,
zbudil sem se spočit, dobro voljo pa je povečalo še modro nebo
in prijetni sončni žarki na drugi strani okna. Res dobro pa sem se
počutil, ko sem na forumu dobil nekaj prijaznih in lepih zasebnih
sporočil pa tudi ob branju ostalih doživetij mi je srce še bolj
poskočilo, kar sem samo čutil kot hitro utripanje, ne morem pa
tega dokazati, kajti nisem si še opasal srčni oddajnik in pripel
zapestni sprejemnik.
Na tak dan in v takem razpoloženju se lahko naredi samo nekaj,
da se vse skupaj ne pokvari: odpravi se na tek. Tudi sam sem sklenil
tako in odšel v Radovno, kjer že nekaj časa nisem tekel. Opraviti sem
želel počasen regeneracijski tek, da umirim mišice, ki so bile še
občutljive od pretečenih kilometrov. Prvi vtis je bil, da vse diši. Na
pašnikih je valovila trava pomešana z vsakovrstnim in raznobarvnim
cvetjem, rahla sapica pa je njihove vonjave nežno raznašala naokrog.
K tej aromi so prispevala še mogočna drevesa, ki je vsako na svoj
način oddajalo iz spomladansko razcvetelih brstičev svoj prelestni vonj.
Sonce je prijazno sijalo in bela cesta se je kar bleščala med zelenjem.
Vsi, ki so se pripeljali s kolesi, motorji ali avtomobili so me pozdravljali,
kar se ne dogaja pogosto. Celo motoristi z usnjenimi kombinezoni
in močnimi motorji so mi mahali v pozdrav. Prijetno počutje in
razpoloženje so povečale še krave in telički, ko so se pasli na enem
izmed pašnikov in mi takoj obudile spomin na množico tekaških prog,
kjer smo srečavali krave. Ko sem se vračal nazaj, je pri pastirskem
stanu kraj ceste plašno čepel maček in me radovedno gledal. Vesel
sem bil, da sem ga srečal in ko sem ga pobožal, se je kar prijateljsko
stisnil k moji nogi in zapredel. Višek pa sem doživel na koncu, ko sem
srečal mlado mamico z vozičkom, ko sta počasi šla na sprehod.
Prijazno me je pozdravila in rekla: »Ali se vam ne zdi, da vse tako
lepo diši?« Vneto sem ji prikimal in ji pritrdil, da imam že ves čas tak
občutek in da sem to takoj zaznal. Torej je v resnici vse dišalo, čeprav
sem mislil, da je bil to le proizvod mojega dobrega razpoloženja. Nič
posebnega se mi ni dogodilo na teku, a imel sem občutek, da se je
zgodilo toliko stvari, da jih nikoli ne bom mogel popisati. Tako je pač,
če je človek dobre volje na teku.

[Ursa]

Ob prebiranju Fotrovega spisa nisem mogla, da se ne oglasim. Kajti tudi sama že od ponedeljka zjutraj, ko sem odprla okno neprestano voham sveže pokošeno travo, ki me vabi na tek po tukajšnji Sračji dolini. Nič, ker sem mela ponedeljekovo dopoldne ze splanirano, sem si obljubila, da bom tekla skozi gozd in travnike zvečer - pa je Borov stric popoldne prinesel en supertruper avion, ki leti po zraku in ga je bilo sploh treba vidt takoj, zdej in nič kasnej. Pa smo šli to sprobavat (in se mel luštno, da ne bo pomote). Za torek zjutraj je bil spored že narejen:plavanje in kolo. Zvečer pa nisem mogla od doma, ker sem bila sama z Borom. In danes imam planiran naporen trening ob 16h, tako da spet nič od moje travce Jutri pa uuuuupam, da bom tudi jaz našla lepote tam, kjer jih drugi vcasih ne vidijo in ki jih Fotr tako lepo opise!

Veliko uzitkov v zgodnje-poletnih tekih!

Ursa

[runner]

Sveze pokosena trava...
Vonjave ...
Fotrovo kosilo ...


aaaaaaaaaapchih

hej... eni pa smo alergicni in zacnemo kihati samo ko to beremo!



runner

[Fotr]

...hej... eni pa smo alergicni in zacnemo kihati samo ko to beremo!:-)

Oprosti, Runner, se bom moral enkrat vživeti v vašo kožo in napisati nekaj takega, da vas ne bo spreletaval srh po telesu. No ja, če že ne morete doživeti v travnatih vonjav, pa o njih vsaj lahko preberete.

[Nataša]

včeraj sem prišla ob službe ob sedmih, razkuhana od vročine v avtu, živčna, ker me je doma čakalo polno opravkov, jaz pa bi šla TEČT!!!! včasih se počutim prav egoistično, pa niti še svoje družine nimam. ker kar grem, za mano pa ostanejo vsi gospodinjski opravki, ki jih kot enakopravna članica našega vojvodinstva moram postorit. ampak včeraj sem samo hitela, da bi bila čimprej v kamniški bistrici, še preden se znoči. oblekla sem TF majčko, dva desna štumfa (he he glej poročilo s plitvic PRESS), dobro voljo in vso ostalo kramo, vzela liter nutrivita in s tracy chapman sva že vijugali v mojem zarjavelem kliotu proti planinam.

avto sem pustila pri gondoli na veliko planino in se odpravila po dolini korošice. nevajena teka v takšnem okolju in miru sem se mogla kar navadit na to, da ni nikjer žive duše. klanec je zame kar hud, sploh na tak naporen dan, ko je energija proti večeru že nekje na nuli. pa se nisem gnala. lepo počasi sem grizla v hrib in bila z vsakim korakom bolj mirna. stres iz službe je kar v kosih odpadal z mene in vedno lažjo sem se počutila. vmes sem se ustavila pri potoku, namakala roke v vodo in ...ne vem...prav zadovoljna sem bla. kot da mi na svetu nič ne manjka. in verjetno mi res ne, samo tečt moram it, da se tega zavem.

ker se je temnilo, sem obrnila, odcopotala po hribu navzdol in tekla še ob bistrici do hudičevega mostu in kanjona predoselj, kjer sem zavila nazaj na glavno cesto. ura je bila pol desetih in nutrivit, tracy chapman, zarjaveli klio, sto nasmehov, TF majčka, dva desna štumfa in jest smo se peljali nazaj domov, za sabo pa puščali namišljene strahove in skrbi. naj se prečistijo pod Brano in Planjavo in se vrnejo kot nekaj lepšega in boljšega. Nekega dne.

[dpop]

včeraj sem prišla ob službe ob sedmih, razkuhana od vročine v avtu, živčna, ker me je doma čakalo polno opravkov, jaz pa bi šla TEČT!!!! včasih se počutim prav egoistično, pa niti še svoje družine nimam. ker kar grem, za mano pa ostanejo vsi gospodinjski opravki, ki jih kot enakopravna članica našega vojvodinstva moram postorit. ampak včeraj sem samo hitela, da bi bila čimprej v kamniški bistrici, še preden se znoči. oblekla sem TF majčko, dva desna štumfa (he he glej poročilo s plitvic PRESS), dobro voljo in vso ostalo kramo, vzela liter nutrivita in s tracy chapman sva že vijugali v mojem zarjavelem kliotu proti planinam.

avto sem pustila pri gondoli na veliko planino in se odpravila po dolini korošice. nevajena teka v takšnem okolju in miru sem se mogla kar navadit na to, da ni nikjer žive duše. klanec je zame kar hud, sploh na tak naporen dan, ko je energija proti večeru že nekje na nuli. pa se nisem gnala. lepo počasi sem grizla v hrib in bila z vsakim korakom bolj mirna. stres iz službe je kar v kosih odpadal z mene in vedno lažjo sem se počutila. vmes sem se ustavila pri potoku, namakala roke v vodo in ...ne vem...prav zadovoljna sem bla. kot da mi na svetu nič ne manjka. in verjetno mi res ne, samo tečt moram it, da se tega zavem.

ker se je temnilo, sem obrnila, odcopotala po hribu navzdol in tekla še ob bistrici do hudičevega mostu in kanjona predoselj, kjer sem zavila nazaj na glavno cesto. ura je bila pol desetih in nutrivit, tracy chapman, zarjaveli klio, sto nasmehov, TF majčka, dva desna štumfa in jest smo se peljali nazaj domov, za sabo pa puščali namišljene strahove in skrbi. naj se prečistijo pod Brano in Planjavo in se vrnejo kot nekaj lepšega in boljšega. Nekega dne.

LP Darko

P.S.

[matjaz]

vcˇeraj sem prisˇla ob sluzˇbe ob sedmih, razkuhana od vrocˇine v avtu, zˇivcˇna, ker me je doma cˇakalo polno opravkov, jaz pa bi sˇla TECˇT!!!! vcˇasih se pocˇutim prav egoisticˇno, pa niti sˇe svoje druzˇine nimam. ker kar grem, za mano pa ostanejo vsi gospodinjski opravki, ki jih kot enakopravna cˇlanica nasˇega vojvodinstva moram postorit. ampak vcˇeraj sem samo hitela, da bi bila cˇimprej v kamnisˇki bistrici, sˇe preden se znocˇi. oblekla sem TF majcˇko, dva desna sˇtumfa (he he glej porocˇilo s plitvic PRESS), dobro voljo in vso ostalo kramo, vzela liter nutrivita in s tracy chapman sva zˇe vijugali v mojem zarjavelem kliotu proti planinam.

avto sem pustila pri gondoli na veliko planino in se odpravila po dolini korosˇice. nevajena teka v taksˇnem okolju in miru sem se mogla kar navadit na to, da ni nikjer zˇive dusˇe. klanec je zame kar hud, sploh na tak naporen dan, ko je energija proti vecˇeru zˇe nekje na nuli. pa se nisem gnala. lepo pocˇasi sem grizla v hrib in bila z vsakim korakom bolj mirna. stres iz sluzˇbe je kar v kosih odpadal z mene in vedno lazˇjo sem se pocˇutila. vmes sem se ustavila pri potoku, namakala roke v vodo in ...ne vem...prav zadovoljna sem bla. kot da mi na svetu nicˇ ne manjka. in verjetno mi res ne, samo tecˇt moram it, da se tega zavem.

ker se je temnilo, sem obrnila, odcopotala po hribu navzdol in tekla sˇe ob bistrici do hudicˇevega mostu in kanjona predoselj, kjer sem zavila nazaj na glavno cesto. ura je bila pol desetih in nutrivit, tracy chapman, zarjaveli klio, sto nasmehov, TF majcˇka, dva desna sˇtumfa in jest smo se peljali nazaj domov, za sabo pa pusˇcˇali namisˇljene strahove in skrbi. naj se precˇistijo pod Brano in Planjavo in se vrnejo kot nekaj lepsˇega in boljsˇega. Nekega dne.

bravo natasa, upam da nisi tekla v .....

[Nataša]

bravo natasa, upam da nisi tekla v .....

pokorno javljam, da nisem!!!