Zadnje čase je suša z doživetji. Verjetno imajo tudi doživetja, avanture, pustolovščine in razni dogodki tudi dopust in počitnice. Kam so se odpravili na počitek, odmor in oddih ne vem, če bi vedel, bi šel tja, da bi kaj doživel. Ampak če so na dopustu ne vem, če bi jih bilo mogoče pripraviti do akcije, torej do kakšnega doživetja.
Zato sem tekal po raznih krajih, kjer mislim, da bi lahko srečal kakšno doživetje. Na mostu deroče reke sem srepo zrl v valove, se drl na vse pretege in izvajal razgibavanje ob ograji, da sem telebnil v deročo reko, se komaj izkobacal iz valov in ves moker poklapano zaključil tek, a doživetja nobenega.
Tekel sem po glavni cesti sem in tja, cik cak čez celo cesto, ritensko in naprej, na polni črti sem delal sklece, se valjal po desnem pasu, da me je spremljalo stalno trobljenje in mahanje z rokami v obliki krogov pred čelom, se komaj umaknil cisterni s plinom, ki je zaradi mene zapeljala s ceste v koruzno polje, sredi koruze eksplodirala, da je od koruze ostalo samo na tisoče pečenih storžev, polnih beljakovin, a doživljaja nobenega.
Tekel sem po temnem gozdu, plašil divjad, brcal v gobe, trgal praprot in razmetaval listje, imel sem verbalni dvoboj z dvocevko in lovcem, ker sem mu splašil srnjaka, preko muhe so me opazovali drugi lovci, doživetja pa nobenega. Samo to še omenim, da se je verbalni dvoboj z lovcem končal v mojo korist, kajti poslal me je v rojstni kraj, z dvocevko pa njeno korist, kajti samo enkrat se je zadrla in to tako grdo, da sem od strahu počepnil, padel na rit in se hitro pobral čim dlje od tega kraja iskat doživetje.
Tekel sem mimo jezera, se metal v vodo, šprical mimoidoče, ribičem odganjal ribe, da me je policaj zašil z globo, a ker nisem imel denarja s sabo, me je hotel odpeljati na policijo, a sem mu samozavesten s svojim tekom ušel, nakar me je ujela marica, me vklenili in peljali na postajo, vzeli podatke, ker sem bil nesramen in iskal doživetje, so me prijavili sodniku, rekli, naj bom hvaležen, da me niso zaprli in pretepli, napisali položnico, ki je ne bom plačal, doživetij pa nobenih.
Tekel sem na hrib, na vrhu naletel in se skoraj spotaknil ob parček, ki je intenzivno in zasoplo delal na temu, da bi povečal rodnost in ker sem buljil vanju, me je dajalec sperme skoraj hotel prebutati, a me je pravočasno ubranil drugi samec, ki si je lastil pravico nad nosilko rodnosti in rezultat se je obrnil meni v prid, hitro sem začel teči navzdol, kajti tek v hrib me je precej zadihal, zamudil pa sem dogodek, kako se je končala oploditev in spet sem bil ob doživetje.
Tekel sem po stadionu, kjer je potekal trening mladink na srednje proge, gledal sem mlade upinje srednjih prog in dolgih nog , tako da nisem imel pod kontrolo svoji nog, telebnil čez štiri pasove na tartanu, se zvalil pred šesterico mladenk, da so padle preko mene kot keglji, se pri tem ena smejala, druga klela, tretja zmerjala, četrta grdo gledala, peta je bila polna prezira, šesti pa je bilo vseeno. Zadnji sem se pobral na noge, butasto gledal naokoli, doživetja pa nobenega.
Ne vem, kam naj še tečem, da bi naletel na kakšno doživetje. Verjetno bo bolje, da počakam na njihovo vrnitev z dopusta.
Smeškota nisem razporedil nobenega, ker dejstvo, da ni doživetij ni smešno ampak vsega obžalovanja vredno. Zato na koncu brez smeškota, ampak en jokec.
,da lahko vsaj tečeš. Res pa je, da si začel s pravimi šprinti in te vrjetn niti gorenjski zajci ne dohajajo več 
-vidite,dobro stran poškodbe, 
Če je terapevt fejst poba (če prav razumem je terapevt dobra stran poškodbe) pa o masiranju raje ne govori!