- 16 Jul 2004, 01:57
#15323
Pozdravljeni,
berem vas že nekaj tednov, registriran sem že nekaj dni, a vendar sem molčal dokler se nisem prepričal, da definitivno niste (!!) neki nastopaški napihnjenci, temveč posrečena druščina, ki jo veže morebiti še celo kaj več kot ljubezen do teka (pa že to je dovolj).
Naj torej na kratko povem o mojem začetku, tečem namreč šele nekaj tednov, pa še temu bi se težko reklo "tek". Je bolj hoja, poskakovanje, štorkljanje, sopihanje... zabavanje slučajnih mimoidočih. Pa vendar se nekako tolažim ob branju temu podobnih "začetniških" prispevkov na forumu in zaenkrat še ne popuščam. Vztrajam in se komaj brzdam, da ne bi pretiraval.
Morebiti je zanimivo to, da me je k teku spodbudilo ravno branje prispevko na TF. Povsem slučajno sem ga našel (iskal sem nekaj popolnoma drugega) in napisano se mi je zdelo zanimivo, uporabno, pošteno in odkrito napisano; s pravno mero resnosti in šale. Še isti dan sem se šel "sprehajat" in ob velikem presenečenju ostalih prisotnih odšel na bližnjo nekoliko manj prometno vaško cesto ... Kot rečeno prvi tek to niti ni bil, je pa bil zame največji, najboljši, najhitrejši. Sploh nisem imel težav z dihanjem (sopihal sem kot stara parna lokomotiva), srčnega utripa sploh nisem čutil (zagotovo okoli 170), mišice so bile elastične (po petnajstih minutah so bile vse "trde" in noge težke pol tone) kot v najboljši kondiciji ... torej z vsem tem se nisem veliko ukvarjal, kajti najpomembnejše se je dogajalo v glavi. "A boš ti to?", sem se spraševal in si hkrati odgovarjal. Pritrdilno in si dopovedoval, da je skrajni čas, da začnem migat.
Teh nekaj tednov "tečem" povsem brez vadbenega načrta, brez pripomočkov (no ja, glasbo poslušam na veliko), o opremi nimam pojma ... Niti Poleta ne berem, ali česa vsebinsko podobnega. O veleumnih "abreviaciah in strokovnih poimenovanjih" kot so: vo2max, laktatni, aerobni prag, ... milo rečeno nimam pojma. Za vse to bo (upam, želim si) še čas.
V tem trenutku le ugotavljam, da imam voljo celo večjo od fizičnih sposobnosti, kajti moram se res brzdati, da ne bi pretiraval. Prve bolečine pa sem seveda že občutil in to je bilo dovolj veliko svarilo, da se skušam umiriti ... in teči kar najbolj neobremenjeno, tako "za užitek".
Naj bo dovolj, za prvič ... za vse ostalo bo še čas, tega je na pretek. Foruma ne bom hvalil, so ga že drugi pred menoj. Prav tako nimam nekih vprašanj ... teh bo še veliko. Upam, da tudi vaših odgovorov in nasvetov.
Lep pozdrav, Miki
berem vas že nekaj tednov, registriran sem že nekaj dni, a vendar sem molčal dokler se nisem prepričal, da definitivno niste (!!) neki nastopaški napihnjenci, temveč posrečena druščina, ki jo veže morebiti še celo kaj več kot ljubezen do teka (pa že to je dovolj).
Naj torej na kratko povem o mojem začetku, tečem namreč šele nekaj tednov, pa še temu bi se težko reklo "tek". Je bolj hoja, poskakovanje, štorkljanje, sopihanje... zabavanje slučajnih mimoidočih. Pa vendar se nekako tolažim ob branju temu podobnih "začetniških" prispevkov na forumu in zaenkrat še ne popuščam. Vztrajam in se komaj brzdam, da ne bi pretiraval.
Morebiti je zanimivo to, da me je k teku spodbudilo ravno branje prispevko na TF. Povsem slučajno sem ga našel (iskal sem nekaj popolnoma drugega) in napisano se mi je zdelo zanimivo, uporabno, pošteno in odkrito napisano; s pravno mero resnosti in šale. Še isti dan sem se šel "sprehajat" in ob velikem presenečenju ostalih prisotnih odšel na bližnjo nekoliko manj prometno vaško cesto ... Kot rečeno prvi tek to niti ni bil, je pa bil zame največji, najboljši, najhitrejši. Sploh nisem imel težav z dihanjem (sopihal sem kot stara parna lokomotiva), srčnega utripa sploh nisem čutil (zagotovo okoli 170), mišice so bile elastične (po petnajstih minutah so bile vse "trde" in noge težke pol tone) kot v najboljši kondiciji ... torej z vsem tem se nisem veliko ukvarjal, kajti najpomembnejše se je dogajalo v glavi. "A boš ti to?", sem se spraševal in si hkrati odgovarjal. Pritrdilno in si dopovedoval, da je skrajni čas, da začnem migat.
Teh nekaj tednov "tečem" povsem brez vadbenega načrta, brez pripomočkov (no ja, glasbo poslušam na veliko), o opremi nimam pojma ... Niti Poleta ne berem, ali česa vsebinsko podobnega. O veleumnih "abreviaciah in strokovnih poimenovanjih" kot so: vo2max, laktatni, aerobni prag, ... milo rečeno nimam pojma. Za vse to bo (upam, želim si) še čas.
V tem trenutku le ugotavljam, da imam voljo celo večjo od fizičnih sposobnosti, kajti moram se res brzdati, da ne bi pretiraval. Prve bolečine pa sem seveda že občutil in to je bilo dovolj veliko svarilo, da se skušam umiriti ... in teči kar najbolj neobremenjeno, tako "za užitek".
Naj bo dovolj, za prvič ... za vse ostalo bo še čas, tega je na pretek. Foruma ne bom hvalil, so ga že drugi pred menoj. Prav tako nimam nekih vprašanj ... teh bo še veliko. Upam, da tudi vaših odgovorov in nasvetov.
Lep pozdrav, Miki
)
mogoče je biu kriv prehiter tempo
). Skratka, dobrodošel med turističnimi tekači (to sem jaz), maratonci in ultramaratonci:) in da ne bi slučajno izgubil volje...do teka (!) ne do kadilske abstinence 
ja ja,si si....moj prijatelj... 
) potreboval 72 minut in se naslednje dni valjal v muskalfibru 
Potem pa vse bolje....občutek je bil fantastičen res...še danes je...to se pravi da sem začel tekati s 32 leti...and still running....
verjetno ne bi vztrajala. Me prav zanima, koliko drugih TF, ki so se kot začetniki registritrali na TF še vztraja