Zadnje novičke

[*Darja*]

Super branje, tudi jaz sem zraven točila solze
Hočemo repete

[Junc]

Fotr, prva liga

[Darja]

Hvala Fotr, ker si mi polepšal dan in napolnil naše jutranje mrtvilo (službeno) z mojim glasnim krohotom , slikovna predstava vajinega teka bi spodnesla tudi najbolj turobnega puščobneža na tem svetu.
Lep dan in še lepši vikend vsem, Darja

[pegaz]

Dragi moji,

sončen dan je danes tudi mene zvabil iz brlogca. Zaprašenega gremlina sem našel na polici in ugotovil, da že celih 20 dni nisem tekel!!! Kot vse kaže, sem malo preveč zares vzel tisto pravilo o počitku, ki je sestavni del treninga.

Brez čevlja se še Mujo ne obuje.

Pa sem jo vzel, pot pod noge, in pod vsemi gremlinovimi sateliti sem jo pujsnil na PST, proti ZOO in bajerju. Pot je bila ravno prav kopna, ravno prav polna ljudi, da ni bilo dolgčas, za popestritev so skrbeli kužki, čez katerih vrvice sem pogumno skakal, in pa tekači na smučeh, ki so elegantno drseli vštric.

Takrat se je zgodilo.

Naenkrat se zavem, da hodim po vodi. Po čisto pravi zaresni vodni gladini! Pod mano je bilo precej metrov vode, in občutek je bil - nepopisen. Verjetno se tako počutijo vrvohodci, ali pa hodci po žerjavici. Zelo sem se moral koncentrirati, da sem lahko pretekel čez cel bajer, ne da bi izgubil ravnotežje ali se celo potopil.

In to pred očmi več deset sprehajalcev, ki so lovili sončne žarke okrog Bajerja in se zame in za moj uspeh bibličnih razsežnosti niti zmenili niso. (Pha. Jim že pokažem. Ne plavam zastonj (ali zaman) 2x tedensko pri Trisportu! ) Na bregu sem še nekaj minut postal, da je vtis nejevere počasi prepustil mesto občutku mraza, potem pa sem jo počasi krenil proti domu.

Takla mamo. Če kdo ne verjame, naj v ponedeljek pogleda v časopis. Gotovo bo dogodek vsaj na 3. strani. (in če kdo rabi kak flaškon vina, da ga spremenim v vodo, se lahko tudi mirno oglasi pri meni).

Lep let,
Nadvodni Nadvojvoda Pegaz

[Melez]

Imate li vi nešto slično ? Pogledajte kako se mi rekreiramo i družimo na :
http://melez.blog.hr

[Fotr]

V nedeljo zvečer sem se odpravil na daljši počasen tek, še posebno, ker sem ves dan presedel pred računalnikom, ustvarjajoč nove umetnine za bistrenje možganov raznovrstnih uporabnikov. Ko rečem počasen tek, je to počasen za moje razumevanje in sposobnosti in ne za kakšnega, posebno pa kakšno brzinsko tekačico, ki jih na forumu kar mrgoli. A na tem teku sem bil po spletu okoliščin in po nedolžno tako ozmerjan kot redkokdaj v življenju. Kaj se je zgodilo?

Tečem v temi po samotni poti, tu in tam raste grmovje in kakšno drevo, hiše in stavbe so posejano na redko. Povsod okoli mene je tišina, le včasih se zasliši narahel škropot dežnih kapljic, ko se od časa do časa dež bolj skorajži in odpre svoje rezervoarje. Ko tako v miru tečem in premišljujem vse mogoče, zaslišim izza drevesa ob hiši hudo preklinjanje. »Preklet idiot, pa ravno sedaj si moral to storiti, takega debila v življenju še nisem srečal, bedak zafrustrirani, kreatura bedna, preganjaš se okoli, drugi naj pa garajo in plačujejo, da se mi takoj skineš in greš delat!« Debelo sem gledal odkod prihaja zmerjanje in zakaj naj bi bil jaz deležen takih besed. »Si razumel, govno jedno, a boš kar tiho, nimaš besed, se ti je zagolsnilo, saj ni čudno, ko imaš pa svinjski vrat in kravjo glavo, da se mi narišeš takoj tukaj in potem boš videl hudiča, kreten zahojeni!« Pa kaj je zdaj to, saj nisem nikomur nič naredil, zato sem vljudno in plaho vprašal: »A jaz?« Zmerjanje je za nekaj časa utihnilo, potem pa se je nadaljevalo v istem tempu. Še enkrat sem vprašal: »Kaj pa sem naredil?« Potem je izza drevesa ob hiši stopila oseba z mobitelom v roki, me nekaj časa gledala in rekla: »Kdo pa tebi kaj hoče, a ne vidiš da telefoniram?« Oddahnil sem se, da zmerjanje ni bilo namenjeno meni in nadaljeval s počasnim tekom.

Kar odleglo mi je in to je še en dokaz, da tek deluje poživljajoče na dušo in pomaga premagovati slabo voljo. Kaj je lepšega, če slišiš zmerjanje in končno ugotoviš, da ni namenjeno tebi. Res veliko olajšanje. Zato bomo še tekli.

[ByteDildo]

V nedeljo zveèer sem se odpravil na daljši poèasen tek, še posebno, ker sem ves dan presedel pred raèunalnikom, ustvarjajoè nove umetnine za bistrenje možganov raznovrstnih uporabnikov. Ko reèem poèasen tek, je to poèasen za moje razumevanje in sposobnosti in ne za kakšnega, posebno pa kakšno brzinsko tekaèico, ki jih na forumu kar mrgoli. A na tem teku sem bil po spletu okolišèin in po nedolžno tako ozmerjan kot redkokdaj v življenju. Kaj se je zgodilo?

Teèem v temi po samotni poti, tu in tam raste grmovje in kakšno drevo, hiše in stavbe so posejano na redko. Povsod okoli mene je tišina, le vèasih se zasliši narahel škropot dežnih kapljic, ko se od èasa do èasa dež bolj skorajži in odpre svoje rezervoarje. Ko tako v miru teèem in premišljujem vse mogoèe, zaslišim izza drevesa ob hiši hudo preklinjanje. »Preklet idiot, pa ravno sedaj si moral to storiti, takega debila v življenju še nisem sreèal, bedak zafrustrirani, kreatura bedna, preganjaš se okoli, drugi naj pa garajo in plaèujejo, da se mi takoj skineš in greš delat!« Debelo sem gledal odkod prihaja zmerjanje in zakaj naj bi bil jaz deležen takih besed. »Si razumel, govno jedno, a boš kar tiho, nimaš besed, se ti je zagolsnilo, saj ni èudno, ko imaš pa svinjski vrat in kravjo glavo, da se mi narišeš takoj tukaj in potem boš videl hudièa, kreten zahojeni!« Pa kaj je zdaj to, saj nisem nikomur niè naredil, zato sem vljudno in plaho vprašal: »A jaz?« Zmerjanje je za nekaj èasa utihnilo, potem pa se je nadaljevalo v istem tempu. Še enkrat sem vprašal: »Kaj pa sem naredil?« Potem je izza drevesa ob hiši stopila oseba z mobitelom v roki, me nekaj èasa gledala in rekla: »Kdo pa tebi kaj hoèe, a ne vidiš da telefoniram?« Oddahnil sem se, da zmerjanje ni bilo namenjeno meni in nadaljeval s poèasnim tekom.

Kar odleglo mi je in to je še en dokaz, da tek deluje poživljajoèe na dušo in pomaga premagovati slabo voljo. Kaj je lepšega, èe slišiš zmerjanje in konèno ugotoviš, da ni namenjeno tebi. Res veliko olajšanje. Zato bomo še tekli.

ne ne! Unga s telefonom bi mogu fajn nagont, ker kvari tekašno-naravno idilo!!
p.s.
Pri svinjskem vratu in kravji glavi bi pa ja že lahko vedel, da ne gre za tebe

[Obivankenobi]

Danes zjutraj sem tako kot ponavadi odšel na moj običajni trening v Tivoli!
Vendar mi danes ni bilo usojeno, da bi tek minil brez nevšečnosti
Za halo Tivoli sem najprej malo pretegnil zaspane ude in ker mi je že počasi začelo "kruliti" v želodcu sem hitro napadel mojo energetsko tablico. In glej ga zlomka, komaj sem dvakrat ugriznil v moj "fast food" se je od nekod prikazal malo večji pes, ki je želel zajtrkovati z menoj! Ker obrok ni bil dovolj velik za dva sem se na vso moč trudil, da bi kožuharju preprečil, da dobi svoj delež. Na mojo srečo, je kmalu prišla lastnica in svojega "kužka" na silo odvlekla stran ter mu začela dopovedovati, da je danes zjutraj že zajtrkoval in da ne potrebuje dodatnega obroka . Jaz sem ob vsem tem začel sumiti, da mogoče zajtrkujem pasjo hrano in se spraševal kaj hudiča je v tej ploščici, da je tako dišalo temu "cucku"
Po tej dogodivščini sem na hitro štartal ter se lotil 7 mostiščkov in spet težave na prvem ovinku, saj v svoji zagnanosti nisem opazil, da je na tleh led in sem telebnil kolikor sem dolg in širok . Na hitro sem se pobral, da me kdo ne bi opazil in poskušal nadaljevati s tekom, vendar mi je hitro postalo jasno, da danes to ne bo pravi užitek ampak prej boj za obstanek na dveh nogah, saj sem poleg teka moral uporabljati tudi drsalni korak , da sem se prebijal skozi te nemogoče razmere
In ker sem bolj trmaste narave nisem odnehal, tako, da sem s tekom po robu ceste in s preskakovanjem raznih ovir in lukenj ter uporabo drsalno tekaške tehnike premagal načrtovano 10 km progo in bil na koncu zelo zadovoljen, da sem živ in zdrav prišel na cilj!

[Fotr]

Po dolgem času se mi je na teku spet nekaj pripetilo, če seveda izvzamem pogosto sanjarjenje in meditiranje med tekom, ko se dogaja vse mogoče. Tokrat se je zgodilo nekaj bolj materialnega.

Odšel sem na tek globoko v gozd, kjer so gozdne steze še mokre in blatne od talečega snega, pa tudi kupi snega še zasedajo prostor na stezah, še posebno na osojnih straneh. Tako torej tečem po pomirjujoči tišini, ko zaslišim oddaljeni hrup. To bodo gozdarji z motorno žago, si mislim in tečem mirno dalje. Hrup pa je postajal čedalje hujši. Verjetno je skupina gozdarjev, vsi z motornimi žagami in delajo, da čimprej izpolnijo normo. A hrup je postajal še močnejši. Mogoče pa žagajo na golo, sem si mislil. A motorne žage so oddajale oglušujoče zvoke.

Nenadoma se izza ovinka prikaže, kaj je povzročalo neznosen hrup. Najprej sem mislil, da imajo gozdarji tekmovanje v teku s prižganimi žagami, nato sem pomislil na Bohinjce, ki so mojstri pri uporabi motornih žag, na koncu pa mi je skozi glavo šinila misel na film Teksaški poboj z motorno žago.

A sem se zmotil, niso bile motorne žage, ampak skupina motokrosistov, ki je divjala po tihem gozdu in navijala plin do konca, da je zemlja na razmehčanih stezah frčala naokoli kot žaganje pri motornih žagah. Komaj sem se jim umaknil, kajti nihče na motorju ni resno jemal osamljenega tekača, ki se jim je pojavil na poti. Hrup se je hitro oddaljeval in v gozdu je spet zavladal mir. A ostale so globoke rane na stezi, kolesnice so pustile jasno sled.

Kaj bo, ko motoristom ne bodo več zadoščale gozdne steze, ampak bodo svoje stroje navijali po brezpotju planinskih travnikov in pašnikov, preko tihih gozdnih jas in skozi nežno rastoče mlado drevje?

Kaj še ostane tekačem? Ja, da gremo na kakšno tekmo!

[Bajsi]

Helou!
Fotr, tolazi se s tem, da bodo ti casi nedvomno prisli zelo hitro. Ostane nam le edino, da se, v kolikor ne zascitijo narave na raven naravnih parkov in rezervatov, protestno zažgemo! Žal!

Danes sem na jamarsko listo prejel resnično grozovito doživetje, ki pa se je k sreči sprevrglo v srečen konec in zabavno zgodbico. Kaj podobnega bi se zlahka primerila tudi kakšnemu tekaču.

Danas se dogodila jedna nesvakidasnja nesreca speleologa na terenu koja
je na srecu zavrsila prilicno dobro u odnosu kako je mogla.
Prilikom rekognosciranja terena u sirem podrucju Slunja clanovi SD
Karlovac su pregledavali teren na jednoj strmoj, mjesano sumovito-stjenovitoj padini (sudjelovali J.G., T.D., Ž.B. i N.B., podaci poznati redakciji ). U jednom trenutku je zbog nepreglednosti terena T.D. nabasao direktno na medvjedji brlog ispred kojeg je bio, pogadjate - medvjed! Izgubivsi ravnotezu T.D. se je u trenutku doslovno nasao uz samog medvjeda drzeci ga za glavu! Kako bi se spasio od smrtonosnog zagrljaja odgurnuo se od medvjeda (!), skočio niz padinu te se nakon toga kotrljao još oko 20-ak metara po kamenitoj padini.
Medvjed mu je zamahom sape prorezao majce (flis i obicnu majcu) i
strgnuo torbicu koja je bila oko struka (!), ali ga na srecu nije ozlijedio.
Zbog pada i kotrljanja niz padinu T.D. je zadobio jaci udarac u glavu,
posjekotine na celu i usnici te veliki broj ogrebotina, razderotina i
hematoma po cijelom tijelu. Odmah mu je pruzena prva pomoc te je
odpracen do auta i prebacen u Hitnu pomoć u Slunju, a nakon tog i na Hitnu kiruršku u Karlovcu. Nakon detaljnog pregleda i medicinske obrade utvrdjeno je da je T.D. prosao samo s gore navedenim ozljedama što je s obzirom na situaciju u kojoj se našao gotovo nevjerojatno.
Odmah po dogadjaju je dobio dvije varijante novog nadimaka: Old
Shuterhand ili Grizli Adams. Nakon vijecanja ostalih clanova ekipe odluceno je Grizli Adamas ili skraceno Grizli. Zanimljivo, isti nadimak su mu dali i doktori u bolnici.
Ovo nije prvotravanjska sala (osim toga danas je 2.)! Malo zezantskog
tona je ubaceno tek kada smo uvidjeli da je ipak dobro prosao i da nije
opasnije ozlijedjen.
Nadamo se da ce se nas prijatelj brzo i uspjesno oporaviti i da se nece
pokazati nikakve posljedice ovog dogadjaja.
Zivio Grizli.

To bi lahko poimenovali tudi rekreacijski darvinizem.

[Fotr]

Pomlad je prišla v deželo, letos sicer bolj pozno, a tudi na tekaških stezah se opazijo doživetja, ki so posledica prebujanja novega življenja, kajti pomlad pomaga tudi pri vzbujanju in vzburjanju čustev in strasti. Kot posledica tega se marsikaj dogodi, še posebno, če so tekaške poti bolj skrite in odmaknjene od ljudi.

Po taki poti, ozki gozdni stezi, ravno dovolj široki za vožnjo z avtom, sem se včeraj podal na tek. Toplo pomladno sonce je grelo kožo in kosti, telo je ob teku proizvajalo toploto, dišalo je po pomladi in občutje je bilo enkratno. Nikjer nobenega človeka, zato sem bil toliko bolj presenečen, ko sem opazil parkiran avtomobil. Ker je bila steza ozka, je bil avto parkiran tako, da je s stranskimi kolesi zapeljal na breg ob potki, druga stran pa je bila na ravnem. Avto je bil precej nagnjen. Še kar uvideven šofer, sem si mislil, saj je pustil vsaj toliko prostora, da so lahko tudi drugi prišli mimo.

Ko sem pritekel do tako nagnjenega avtomobila, sem videl, da ni prazen. V njem je bil zaljubljen parček, ki si je izkazoval nežnosti in ljubezen in bila sta tako zatopljena v ljubkovanje, da okolice sploh nista opazila. Saj je prav tako, ljubezen naj živi, na mladih svet stoji, ljubiti se je treba med sabo, pa tudi naraščaja primanjkuje.

Tekel sem naprej, se na koncu poti obrnil in tekel nazaj. Ko sem prišel do avtomobila, ta ni bil več parkiran, niti ni bil več nagnjen, ampak je bil prevrnjen na bok. Mlada ljubimca v avtomobilu je tako prevzela strast, da sta s svojo intenzivno ljubeznijo prevrnila avto. Ko sem pritekel do njiju, sta se še vsa razgreta trudila postaviti avto na kolesa. Seveda sem jima pomagal in družno smo spravili avto v vodoraven položaj. Vseskozi mi je šlo na smeh, kar sem skrival, a ko je bil avto postavljen, smo se vsi trije spogledali in planili v glasen smeh. Zaželel sem jima nadaljevanje dogajanja in obljubila sta, da bosta to storila. Stoodstotno sem jima verjel.

Poleg odličnega počutja na teku, me je spravil v dobro voljo še ta dogodek, pa še smejali smo se. Pravijo, da je dan brez smeha izgubljen, pa tudi življenje brez gibanja nima smisla. Tako je bil lep, topli spomladanski dan popolnoma izkoriščen. Pa še mogoče kakšen mladiček je bil narejen.

[Vlajko]

He, he, Fotr, uboga žena, ko si se vrnil domov. A si se sploh imel čas stuširati?

S svojo zgodbo si me spomnil enega lanskega jutranjega teka ob morski obalo, ko sem tudi sam presenetil en mlad par v strastnem elementu. Zanimivo, da je bilo meni veliko bolj nerodno kot njima.

[Hudl]

Hmmm, zakaj pa jaz tecem?
- za prve zarke sonca
- za lesket rose na travi
- za prvo medeno dehtenje cvetocih dreves
- za presenecene zajcje ljubimce
- za pomladno zeleno listje
- za vetrc v mladi psenici
- za frfotanje fazanov po grmovju
...jah, ni nam lahko.
Hudl

[Pet5ra]

Včasih se splača prej skočit iz postelje in za začetek dneva odlaufat svojo traso Danes navsezgodaj mi je tek polepšal rahel dež in nasmehi ljudi, ki sem jih srečala!

Vsem želim prelep dan...in seveda kakšen tek v dežju

[Vlajko]

... mi je tek polepšal ... nasmehi ljudi, ki sem jih srečala ...

A je bil med njimi tudi fant z neprofesionalno opremo?