.... mogoče boš našel pomoč v mojem nadaljevanju.
Večina proizvajalcev "športnih" ur forsira
področja vadbe, ki bazirajo na osnovi
višine srčnega utripa, ker je to najlažje za
množice, ki kupujejo te "športne" ure in jim je cilj "osnovna"
rekreacija ali
hujšanje. Za tiste, ki jim je pomemben tudi
športni dosežek pa magari na rekreativnem področju, moram začeti zgodbo drugače.
Razširjena teza , da je
srce naš
motor, je
napačna.
Naš motor ni
srce, temveč
mišice. Ko tečemo, kolesarimo, plavamo, .... tisto, kar nas
premika so
mišice, oziroma mišični sistem. Da bi mišice lahko
opravile zahtevano delo, potrebujejo
gorivo in
kisik, te mu preskrbuje
kardio sistem. V odvisnosti od aktivnosti
mišičnega sistema,
srce regulira
število utripov, ki zadošča, da pokrije potrebe
mišičnega sistema. To pomeni, da srce ni
glavni, temveč
pomožni sistem, mišičnega sistema, ki nam omogoča
gibanje ali opravljanje
fizičnega dela.
Kakšna bo
višina utripa je na primer pri teku/kolesarjenju odvisna od
višine obremenitve
mišičnega sistema, oziroma
hitrosti gibanja, če odmislimo zunanje vplive( temperatura, veter, vlaga,…) in ga določajo potrebe mišic, srce temu samo sledi, dokler lahko.
Prav zaradi tega se v atletiki skoraj od vedno, v kolesarstvu pa v zadnjem desetletju vedno bolj pogosto, za določanje
višine obremenitve uporabljajo podatki, ki bazirajo na osnovi
obremenitve mišičnega in ne kardio sistema. Pri teku je to zahtevani
tempo, pri kolesarjenju zahtevana
moč za določeno hitrost.
Če želimo biti hitrejši, moramo teči hitreje. Jasno, ko pasulj. Višina utripa je pri tem samo
dodaten podatek o tem, kako se na to hitrost, odziva naš kardio sistem.
Vsi plani treninga so
večinoma narejeni na osnovi
trenutno možne in želene
hitrosti/tempa na določeni distanci in ne obratno, na osnovi želene
višine utripa.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da za opravljanje dela , povprečno trenirana oseba, porabi samo okoli
20% energije, ki jo je mišičnemu sistemu priskrbel, kardio sistem. Vse ostalo so izgube, največji %, za ohlajanje telesa.
Zaradi vsega navedenega, pri sestavi plana treninga moramo vedeti,
kateri sistem,
koliko in na
kateri način, moramo izboljšati/obremenjevati in kako ga spremljati/monitorirati, da bi bili pri določeni hitrosti, čim bolj
ekonomični in posredno
hitrejši. Prav zaradi tega so podatki kot je merjenje tempa/hitrosti, kadence, dolžine koraka, ekonomičnosti porabe energije na enoto časa, runningindexa, pomembne informacije.
Od tu naprej se komaj začne resno delo. Za tiste, ki jim je športni dosežek
nepomemben, je tudi vse to,
nepomembno. Če že želijo športno uro je dovolj tista, ki jih kaže par »tehničnih« meritev za spodbudo in spremljanje opravljenega »dela. Tisti, ki so jim pomembni tudi rezultati ali predvsem rezultati, pa morajo razmisliti,
kateri podatki jim bojo pomagali, da bi dosegli čim
boljše rezultate, z čim manj vloženega dela. Čeprav, če želimo biti dobri, vloženega dela je vedno veliko, pri pametnem treningu morajo biti, tudi rezultati ekvivalentni, drugače delamo nekaj narobe.
Katero "športno" uro izbrati je odvisno od vaših želja, volje in
znanja uporabiti tisto, kar nam izbrana ura ponuja. Nič nam ne pomaga "pametna" ura ali telefon, če nimamo
dodatnega znanja, da bi ga tudi uporabljali na "pameten" način, oziroma za to, za kar je narejen

.
When you go hard, go really hard. When you go easy, go really easy !