- 24 Apr 2009, 11:18
#179067
OK, situacija je taka, da se postavlja vprašanje: kaj gorski tek sploh je?
Za začetek:
Definicija s strani AZS:
Glede na značilnosti proge v principu ločujemo 2 gorsko-tekaški disciplini in sicer "tek navkreber" in "tek gor/dol". Že samo ime pove, da gre pri teku navkreber za progo, kjer je cilj bistveno više od starta in obratno gre pri teku gor/dol za progo, kjer sta start in cilj približno na isti nadmorski višini. Taka proga je lahko speljana kot krožna v enem krogu (npr. Lubnik) ali kot krožna z več krogi (Grad, Mežica, Železniki). Možna, a redka je tudi ne-krožna proga. Obstaja seveda tudi povsem mešana proga (npr. Šmarna gora).
Med gorske teke uvrščamo teke, pri katerih je povprečna višinska razlika:
• najmanj 50m na 1km pri teku navkreber (npr.: vsaj + 350m na 7km)
• najmanj 30m na 1km pri teku gor/dol ( npr.: vsaj + - 150 m na 10km)
Dolžina proge je lahko zelo različna, vendar načelno ne manj kot 1km.
Tekme, kjer se časi mednarodno uveljavljenih tekmovalcev gibljejo okoli 2 uri in več, sodijo med gorske maratone.
Vir: AZS
Vprašanje je nastalo, ko sem na lestvico Najvztrajnejši gorski tekači/ce TF-a v l.2009, uvrstil tudi Formaraton.
Kdor je bil tam ve, da so bili »klančki« proti cekinovemu gradu iz kroga v krog, bolj podobni »klancem«….ki so v začetni fazi kroženja delovali zelo položno…proti koncu pa že skoraj navpično….
Vseeno višinske razlike se je v mojem primeru nabralo krepko čez 1000m…..to višino je bilo pač treba premagati….
Zato moje mnenje je…naj si bo treba 1000m višine premagati v 10 km ali 100 km, višina je pač višina….
Za začetek:
Definicija s strani AZS:
Glede na značilnosti proge v principu ločujemo 2 gorsko-tekaški disciplini in sicer "tek navkreber" in "tek gor/dol". Že samo ime pove, da gre pri teku navkreber za progo, kjer je cilj bistveno više od starta in obratno gre pri teku gor/dol za progo, kjer sta start in cilj približno na isti nadmorski višini. Taka proga je lahko speljana kot krožna v enem krogu (npr. Lubnik) ali kot krožna z več krogi (Grad, Mežica, Železniki). Možna, a redka je tudi ne-krožna proga. Obstaja seveda tudi povsem mešana proga (npr. Šmarna gora).
Med gorske teke uvrščamo teke, pri katerih je povprečna višinska razlika:
• najmanj 50m na 1km pri teku navkreber (npr.: vsaj + 350m na 7km)
• najmanj 30m na 1km pri teku gor/dol ( npr.: vsaj + - 150 m na 10km)
Dolžina proge je lahko zelo različna, vendar načelno ne manj kot 1km.
Tekme, kjer se časi mednarodno uveljavljenih tekmovalcev gibljejo okoli 2 uri in več, sodijo med gorske maratone.
Vir: AZS
Vprašanje je nastalo, ko sem na lestvico Najvztrajnejši gorski tekači/ce TF-a v l.2009, uvrstil tudi Formaraton.
Kdor je bil tam ve, da so bili »klančki« proti cekinovemu gradu iz kroga v krog, bolj podobni »klancem«….ki so v začetni fazi kroženja delovali zelo položno…proti koncu pa že skoraj navpično….
Vseeno višinske razlike se je v mojem primeru nabralo krepko čez 1000m…..to višino je bilo pač treba premagati….
Zato moje mnenje je…naj si bo treba 1000m višine premagati v 10 km ali 100 km, višina je pač višina….