Zadnje novičke

[spela*]

Mrzli zimski dnevi so kot nalašč za razprave o "dobrih starih časih". Zato odpiram temo o vašem prvem teku (uradnem ali neuradnem), prvi desetki, prvem polmaratonu, maratonu, prvem ultra teku ... prvem teku, na katerem ste dobili medaljo za uvrstitev ... Kje ste ga tekli, vaši občutki na teku in v cilju, napake, ki ste jih naredili?

Če že druge sprašujem, bom najprej sama napisala. Ker še ne tečem dolgo, se svojih prvih tekov dobro spomnim, stari tekaški mački boste pa pač bolj pobrskali po spominu. Moj prvi uradni tek je bil hkrati moja prva desetka (plus nekaj sto metrov), in sicer na maratonu treh src v Radencih 2008. Bilo mi je kar težko, a občutki v cilju fenomenalni. Zato ta prva desetka nikakor ni bila tudi zadnja.

Moj prvi polmaraton: septembra 2008 na Ptuju. Zaradi vročine, dehidracije, žuljev, splošne utrujenosti ... je bila po 10. km muka, pa tudi ob prihodu v cilj nobene sledu evforije, razen če odštejem olajšanje nad tem, da je konec.

O prvem maratonu itd. pa čez kakih 10 let ...

[MKC]

Moj prvi 'uradni' tek je bil letošnji Ljubljanski maraton. Vzdušje celoten prvi krog enkratno, v drugem krogu pa že malo manj, a po Dunajski in na koncu po Slovenski do cilja ponovno super. Se že ogrevam za Radence 2010

[Ananda]

Moj prvi uradni tek je bila desetka na letosnjem LM. Obcutek je bil fenomenalen. Se toliko bolj, ker sem se zadnji dan odlocila, da se ne bom vec tolk sekirala, kdaj in kje se dobimo, ampak pac tekla sama. Prej se nisem bila na taksni prireditvi, zato je bilo vse novo in UAU. Najbolj so me navdusili Strojmasina al kaj so pred startom in navijaci ob progi.

Z rezultatom sem bila pa zadvoljna malce manj. Letos sem prvo sezono celo prekolesarila (lani pa sredi poletja zacela z njim), tekla nisem ze veliko let, tako da sem se prevec "sparala" in prisla v cilj spocita z bruto casom nad uro. Pa se tolk sem razlagala, da grem na desetko, da sem pozabila, da je 800 metrv krajsa, in sem sele 20 m pred ciljem pogruntala, da je to to.

[vencelj]

Najprej sem se kake 3 leta odločal, da ponovno začnem .
Nato sem se 30.9.1994 udeležil občinskega prvenstva v krosu (bivša občina Škofja Loka, ki se je kasneje razdelila na Šk.Loko, Žiri, Gorenja vas-Poljane in Železniki), a tega sploh nimam v spominu, me je kar presenetilo sedajle, ko sem ga našel v svojih zapiskih.
Za svojo prvo uradno tekmo sem vedno štel tek na Dobrčo s štartom v Mošnjah, ki je bil organiziran vsako leto na 1. maja. Ta krst sem doživel leta 1995, seveda z bistveno prehitrim začetkom in potem gaganjem v klanec od Slatne navzgor. Takoj za vasjo me je z enakomernim tekom prehitela takrat reprezentantka Olga Grm...od tekačev imam s tiste tekme v spominu le še Boštjana Hrovata, ki je tudi zmagal. Jaz sem bil na koncu 14., v kategoriji pa 5. Rezultat 1:14:16, rekord proge pa je bil okrog 57 min. Na Dobrčo sem tekel še 96 (1:13:24- 10. mesto, 5.kat.), pa 98 (1:12:07- 8. mesto, 4.kat.), 99 (okrog 1:07:10)...
V tistem času sem v glavnem tekel na gorskih tekih, svoj prvi mali maraton pa sem tekel 30. maja 1998 v Petelinju pri Pivki. Proga je potekala v dveh krogih z vzponi in spusti, ali je bila točno merjena, ne vem, dosegel sem pa čas 1:28:16. Če prav vem, je bil to moja edina polovička s tempom počasnejšim od 4 min/km.
Prvi daljši tek SAM 2005...brez izkušenj, s hudimi krči, a s trmo sem se privlekel v cilj v 4 urah 22 minutah. A sem se veliko naučil, naslednje leto veliko manj problemov, čas sem skrčil na 3 ure 30 minut.
Ja, pa prvi maraton: LM 2007. V lepem spominu, do 30 km tempo za 3 ure, na koncu 3:07:43 neto.
Še eno stvar imam kar dobro v spominu. Štiri leta sem bil zaposlen v Jelovici, eden mojih sodelavcev je bil tudi Tone Kosmač (letos drugi Slovenec na LM 42 km). Z mano je pričel hoditi na tekme, prva njegova je bil 7. februarja 1998: rekord Šmarne gore. To je bila tudi edina tekma, da sem prišel v cilj pred njim: prvič, zadnjič in nikoli več . Sva večkrat šla skupaj, a je bil vedno prehiter.
To je to!

Lep Pozdrav, vencelj

[Uroš Sobočan]

Vencelj, ti maš res odlične tempe!

Lp

Uroš

[ROBOCOP]

Tudi jaz ne bom nikoli pozabil svojega prvega! Ker sem po naravi zgleda malo čuden (mazohist), sem se za svojo prvo tekmo (v življenju) v letu 2001 odločil za tek od Celja do Logarske doline, s prve 75 km. Je že res, da sem v začetku leta 2000 opustil kajenje ( 2 škatlici na dan) in da sem potem pričel s tekanjem čisto brez kondicije, od začetka 200 m, pa vse do 20 km, več pa nikoli. In odločitev je padla, grem v Logarsko. Od začetka je še kr nekot šlo, tam nekje malo po Mozirju pa zid in to gromozanski, krči, bolečine v nogah, za umret, dehidracija, takrat še nisem imel pojam, kaj je to ultramaraton. Vendar videl sem cilj in bil odločen, da bom izpolnil svoje sanje. In res je bilo tako. V cilj pritekel s časom 7.55 ur, in tega občutka v cilju ne bom nikoli pozabil. In z leti počasi pridobivaš izkušnje, kaj pametnega prebereš na forumu (čuj, vse je v glavi) in zdaj ni več problem preteči po pameti niti maratona in niti 100 km.

[Uroš Sobočan]

Ok pa da še jaz napišem čeglih sem še mlad in moja pot ni tako dolga

Začelo se je načeloma s kolesarjenjem, kot otrok sem bil bolj buckast in tarča posmehov, tudi ginekomastija me je zelo motila ampak so jo kasneje operativno odpravili. Zaradi vseh teh stvari sem med leti 2002-2005 padel v anoreksijo in bil tako daleč, da sem skoraj umrl, ampak kaj te ne ubije te naredi kvečjemu močnejšega in tudi moja veeeelika trma je pač pripomogla k temu, da sem se skoliral (tudi s pomočjo družine in drugih= Tatjana) in spremenil življenski stil. 2006 sem začel najprej s fitnesom in krajšimi teki, 2007 spet s kolesarjenjem (cestno) leta 2008 pa sem bolj aktivno začel z tekaško potjo.
Tako je prišel dan prvega polmaratona= 12. Ljubljanski maraton, vremenske razmere so bile hude ampak vztrajal sem do konca in prvič okusil srečo in zadovoljstvo na cilju katerega sem dosegel po 1:32:28. Želja me je gnala naprej, ko sem pretekel polovičko sem hotel okusiti cel maraton in to se je zgodilo leta 2008 = 28. Radenski maraton s časom 3:25:20. Toda želja me je gnala še naprej, sem zelo vztrajen in redko popustim, tudi če treba z glavo skozi zid, zato sem že od začetka zraven na Sladkih6. Čeprav so bili vsi nastopi do sedaj vse prej kot blesteči (odpoved želodca) pa me to ni pripravilo do tega, da bi odnehal.
Najprej sem začel s samostojnimi daljšimi teki, ki sem jih (in jih) opisoval v svoji temi. Za dušo, rad imam stik z naravo in lepo Slovenije, katere premalokrat ne vidimo saj se naganjamo po avtocestah.
No tako pa je letos sledila prva uradna ultraška preizkušnja Trans Slovenija, ki se je žal tudi izjalovila, ja lahko sklepate = odpoved želodca.
Proti koncu poletja pa sem dobil še eno možnost, Inot me je povabil zraven če grem na 100 km tek v Steyr, in seveda meni tega ni bilo treba dvakrat za rečt. In tako sem glede na prejšnje izkušnje uporabil vso svoje znanje kajti vedel sem, da bom tokrat prišel do cilja. 9:20:21 čas ki sem ga dosegel ter nenačrtovano 2. mesto kategorično in prvi pokal, tega človek resda nikoli ne pozabi. Sanje postanejo resničnost, če le vlagaš in se boriš za njih.
Ta teden nas čaka Sladkih6 tretjič, spet bom tam, tokrat bolj pripravljen tako da bo konkurenca huda čeprav me daje nekaj upam da poštimam do konca in bom v top formi, kajti tudi tokrat je bil vložek velik, če pa ne bo pa je še vedno naslednjič mar ne

[zigzag]

Proti koncu poletja pa sem dobil še eno možnost, Inot me je povabil zraven če grem na 100 km tek v Steyr, in seveda meni tega ni bilo treba dvakrat za rečt. In tako sem glede na prejšnje izkušnje uporabil vso svoje znanje kajti vedel sem, da bom tokrat prišel do cilja. 9:20:21 čas ki sem ga dosegel ter nenačrtovano 2. mesto kategorično in prvi pokal, tega človek resda nikoli ne pozabi. Sanje postanejo resničnost, če le vlagaš in se boriš za njih.

Bravo, Uroš ! Od trnja, do zvezd...

[RoKo]

Skoraj vsi, ki so me leta 2006 nagovorili, da se udeležim svojega prvega tekmovanja sedaj bolj malo ali sploh nič ne tečejo, oz. se ne udeležujejo tekmovanj. Sežana 2006, 8 km. Prvo tekmovanje in še takoj dve medalji, srebrna v kat. in bronasta skupno v nekem internem tekmovanju (plavi).
Trema pred prvim tekmovanjem je vedno prisotna. Prisotna je bila na prvem malem v Nabrežini, na prvem pravem v Radencih, da o letošnji Logarski ne govorimo. Verjamem, da bo pristotna tudi v letu 2010 na ........, O tem po No vem letu.

[mediterano.]

Moj prvi uradni tek je bil polmaraton v Radencih, maja 2001. Torej že dobrih 8 let nazaj, prvi maraton pa sem tekel v Berlinu leta 2003, ravno takrat ko je Paul Tergat postavil tam svoj svetovni rekord, kateri je veljal kar nekaj let.

[nini32]

no .. kdo pa pozabi prvega??? moji spomini so še precej sveži, ker moj prvi je pač glih bil. prvih 21. ta vlkega si bom pustila za enih par let .... mogoče prvič v NY?

hehe sicer pa bi lahko ta tek primerjala z orgazmom .... vse je v glavi in vse je odvisno od tebe. no, nekaj tudi od tistega s katerim tečeš. kaka spodbuda in lepa beseda pa vedno prav pride. ane? ampak, za prvič je bilo fajn. z izkušnjami pa se tudi da popravit marsikatera težava.

lp, nini

[spela*]

MKC - prvi uradni tek in že kar maraton? No, sicer v primerjavi z ROBOCOPom v bistvu celo to ni nič posebnega ... Ampak ROBOCOP ima ultra razdalje pač v družini. (Saj v bistvu ne vem, kdo od vaju je koga navdušil ta take dolge teke?)

Potem se pa še Uroš Sobočan javi - in moja tema kar naenkrat postane tema ultrašev. (Upam, da to nima kakšnega globljega pomena, ker meni je še 21 km v tako rekoč ultra razdalja. )
Lepo, da si napisal svojo izkušnjo, ki je lahko vzor tudi za marsikoga drugega, ki danes misli, da nečesa ne zmore.

Vencelj, a ti si včasih tekmovalno treniral tek?

[Tomaž 77]

Moj prvi uradni tek je bil Ljubljanski polmaraton 2007, še danes mi je nerodno, ko se spomnim kako sem se pripravil na moj prvi tek. Nekaj pretečenih kilometrov pred tekom in nobene krajše tekaške prireditve pred polmaratonom. Pojma nisem imel kam pritrditi čip, kako namestiti cifro, obute sem imel stare superge, oblečeno bombažno majico, ki je pila in pila vodo ....do cilja sem jo imel do kolen (deževalo je kot iz škafa), ustavil sem se na vsaki okrepčevalnci in poizkusil vse dobrote ter prišel v cilj s časom krepko nad 2 urami, ampak neizmerno vesel, fantastičen občutek, zmaga! Dva dni po teku sem nekam čudno hodil....vse me je bolelo. Ampak zadeva me je zadela "zasvojila" dobesedno. Sedaj brez teka enostavno ne gre. Redki so vikendi brez kašne tekaške prireditve.
Vem, da moj primer Prvega teka ni za vzor in bi sedaj storil povsem drugače, ampak pozabil ga pa ne bom nikoli!
Se pa sedaj veselim vsakega teka posebej in se sproti učim, veliko mi pri tem pomaga Tekaški forum! Čeprav nisem hiter tekač in moji časi niso hvale vredni, se veselim vsakega prihoda v cilj - moje zmage!

LP Tomaž

[tae]

Da malo pokvarim povprečje še ena zgodba kratkaša.

Moj 1. uradni tek: 10ka v Radencih leta 2005. Itak, da sem tekel brez kakšne ure, v navadnih kratkih hlačah, navadni bombažni majici in enih starih supergah. Za tek sem zvedel na reklamnem letaku, najbolj pa me je navdušilo, da na koncu vsak prejme medaljo. Pred tem sem bil navajen, da si je treba medaljo zaslužiti in da so te le za najboljše, se pravi prve 3. Med samim tekom sem imel le željo, da pridem do cilja, drugih občutkov se ne spomnim. Mislim, da sem tekel okoli 50 minut ali nekaj čez, ne vem, ampak te številke mi takrat niso nič pomenile. Zanimivo pri tem pa je, da pred tem, ko sem se "kao" pripravljal za ta tek, nikoli nisem uspel preteči 10 km brez pavze.

Moj 1. polmaraton: Graz-Avstrija leta 2007 čas okoli 1:37, v cilju se mi je takrat ta čas zdel super glede na to, da sta 2 kolega, s katerima smo šli skupaj, prišla na cilj še precej za mano.

Moja 1. medalja za uvrstitev: 5. tek Bevke 2007, 7km, čas 27:37, tempo 3:57, absolutno 4., v kategoriji 2.

Moja 1. absolutna zmaga: 15. tek ob Savi 2007 na 4 km razdalji. Kljub temu, da ni bila kakšna huda konkurenca, je bil občutek v cilju super. Počutil sem se res, kot pravi zmagovalci.

[vencelj]

Vencelj, a ti si včasih tekmovalno treniral tek?

Ja, tek sem treniral še v pionirskih časih, nekje od 10 do 15 leta starosti, a ne suhi tek ampak smučarski tek. Imeli smo dobrega trenerja, Vinka Grašiča (oče biatlonke Andreje) in smo bili kar blizu vrha bivše yuge...o tistih časih kar nekaj ve tudi štefan64, kajne, Štefan? Sva avgusta na poti iz Dražgoš do Lubnika malce obujala spomine...
Sem danes našel dve fotki, na eni smo trije pionirčki skupaj z Grašičem, na drugi pa midva z bratom...
http://www.facebook.com/photo.php?pid=1 ... 1780687195
http://www.facebook.com/photo.php?pid=1 ... 1780687195

LP, vencelj