Zadnje novičke

[BoštjanG]

Obtičal sem na predavanjih. Brez možnosti pobega in brez upanja, da bo zanimivo. Pa se, fant ne bodi len, lotim tegale zapisa. Malo je hudomušen, a je pojav, ki ga razgalja še kako prisoten in razmisleka vreden.

Najprej je bila odločitev....
"Danes bo moj prvikrat," si polglasno zamomljan v brado(tedaj še mehki puh ). Rahlo sem negotov, moji koleni neubrano poplesujeta vsaksebi. "Kaj pa če se ne bom dovolj izkazal?" se krepi moj dvom. "Pa saj bom zmogel! Navsezadnje sem o tem že veliko prebral, pa tudi s sošolci smo se o tem pogovarjali!" si vlivam poguma. In potem se je zgodilo: moj PRVI tekaški trening!

Bilo je pred leti...
V garaži sem izbrskal par že močno pošvedranih superg, se znesel nad njimi s trdo krtačo ter jih osvobodil zajetnih blatnih oblog.
Zadovoljstvo je bilo polno, ko sem našel še razpadajočo belo bombažno majico s kar nekaj prezračevalnimi odprtinami. In tak(o)le napravljen sem neugnano treniral in treniral. Z vmesnimi bolniškimi staleži, kajpada. Ti so prihajali vedno bolj pogosto, ker: bombažna majica+tek=prepojena bombažna majica+prehlad. In ker: slabi copati+tek=razbolele noge.
Po razmisleku sem sklenil: po tekaško opremo bo treba! In sem zavil v bližnjo športno trgovino H. Do mene pridrdra prodajalec. "Tekaške copate in tekaško majico bi pomeril," mu odvrnem. On pa me le nezaupljivo premeri in prične nenavadno spakovati obraz. Potem pa se brž obrne na petah in odide. Vrne se šele čez čas, oborožen z lestvijo, jo prisloni k zidu in se zavihti stropu naproti. Z nekaj podnebnimi akrobacijami mu naposled uspe s kavlja sneti v vsej trgovini EDINO tekaško majico, ki je od vseh pozabljena prebivala visoko pod stropom. Opravka si je dal tudi s tekaškimi copati, ki jih je moral poprvo iztrgati mračnim kotičkom skladišča. Bile so(zdaj že veste) EDINI pravi tekaški model copat v trgovini H.

Nekaj let zatem...
Ura je enajst zjutraj in le s težavo se spravim pokonci. Pobrkljam po prispeli pošti. Uf!, pisala mi je tudi športna trgovina H.(v bistvu gre le za neugleden reklamni letak ). Prepričuje me, da me na njihovih policah že nestrpno pričakujejo: model leta tekaških copat, model leta maratonskih copat, model leta tekaški pulover, model leta tekaške uteži, model leta tekaške nogavice, model leta tekaški gel,...., model leta tekaški amulet za tekaško srečo,... In obljubljajo, da se zaradi mojega nakupa ne bo potrebno nobenemu prodajalcu znova povzpeti pod strop!

Ob koncu...
Ja, tekaški šport(in tudi ostali športi pri tem ne zaostajajo) je danes v trdnem primežu komercializacije. Če je bilo še pred leti potrebno biti rojen pod srečno zvezdo, da si se dokopal do spodobne tekaške garderobe, se danes police trgovin šibijo pod težo tekaških in drugih nebodigatreba rekvizitov. Vprašanje, ki se postavlja je: ali res potrebujemo vsako pomagalo, ki se prikrade na police? Včasih se mi zdi, da smo prelahek plen za spretne prodajalce.
Sicer verjamem, da je lažje in zabavneje trenirati v novi in kvalitetni tekaški opravi, a vsega kar v trgovini ponujajo nam res ni treba zvleči nase. Sploh pa ne pri včasih nerazumljivo visokih cenah.
Jaz se pri nakupih držim vodila, da copati, cunje in druga drobnarija konča v mojem vozičku le tedaj, kadar jo prodajajo znižano. Tako pogosto kupujem, četudi tisti hip še ne potrebujem; doma imam vselej več parov copat in oblek. S tem se skušam izogniti nakupom, ko se zaradi nuje ne bi mogel ozirati na ceno in bi izdelek, hočeš nočeš, moral kupiti po redni(in visoki) ceni.
Kaj pa ostali menite o tem?

[Staša]

Bistvo je le, da ničesar ne kupiš po redni ceni, pač pa da počakaš na akcijo. Ne glede na artikel. Kot ugotovljeno že večkrat.

[vidkul]

No, še sreča, da se malo komercializira, da imamo vsaj izbiro.
Sedaj lahko kupiš copat, ki se ti prilega in ne tistega, ki ga imajo.

lp vid

[dpop]

Pred deset in več leti je bila sreča, če si dobil kakšen par
tekaških superg... takrat je bil v modi tenis... tek je bil pa
samo za "butce"... v tujini pa Adidaske pa Najkice dražje
kot pri nas Rogova kolesa
Tako smo kupovali Planikine modele Adidask... pa smo ravno
tako tekli... da ne govorim kakšen "kunšt" je bilo dobiti
tekaške pajkice...

Danes pa če ne tečeš opremljen kot kakšen "Spiderman"
z vso tehnološko navlako, z vso "modno" garderobo... si
totalno OUT

Seveda... reklame te prepričajo da vse to NUJNO POTREBUJEŠ

Ehhhh...

1256 Darko

P.S. Kar NUJNO potrebuješ za tek je samo DVOJE....
levo in desno nogo!!!!!

[runner]

Komerciala ali napredek - that is the question (SHAKESPEARE PRESS)
Jaz pravim - samo naprej! Vesoljsko tehnologijo naj dajejo v superge, če bom lažje tekel.
Kako sem bil vesel, ko sem ugotovil, da NB ima poleg velikosti tudi številke za širino. Končno nekaj za moje nestandardne parklje.
Pa materiali, ki odvajajo znoj in te varujejo pred prehladi.
Novice v prehrani, novi pristopi treningom. Naj, kar naj bodo. Merilce pulza ne uporabljam (pa bi mogel/moral) rad bi pa videl tudi analizo svojih treningov (FRWD) ali vsaj izmeril pretečeno pot (ETIS, GPS). Vse je to sedaj tukaj, nam na voljo in marsikaj še pride. Naj je teh stvari čim več. Naj je tudi prodajaln in dealerjev čim več in naj se bojijo konkurence. Hej, sedaj lahko naročamo cenejše izdelke preko neta. Trgovci s športno opremo morajo biti hitrejši, ker takoj ko je novi copat mojega najljubšega proizvajalca na USA trgu jaz to vem in pričakujem, da bo naslednji teden v LJ (yeah right).
In kar je najlepše sam povlečem črto in rečem DOVOLJ.
Gel v supergah - JA, steroide v gel - NE.



Hmm, po tem mojem postu bi mogel kupiti HR monitor, kaj?

[tomaz ny]

Komercializacija teka je pripomogla tekačem s polno denarnico, da se z nakupom najboljše opreme dobro počutijo in potem gredo lahko pokazat kako dobri so, tiste z praznimi žepi pa lahko odvrne od teka. Vsekakor prihod vseh vrst trgovin s tovrstnim blagom dejansko ni bogve koliko pripomogel rezultatom v vrhunski atletiki, če pogledamo veliko slovenskih rekordov na srednje proge izvira iz časov, ko so tekli vsi v enih copatah in jedli pašteto in kruh (ne pa ne vem kakšen kreatin....). Ko se pogovarjam s starejšimi tekači iz mojega kluba in mi pravijo o rezultatih, ki so za večino atletov sanje, v tistih časih pa je bilo samo v enem klubu 10 ali več atletov, ki so tekli boljše rezultate kot pa so tisti s katerimi danes osvajajo naslove državnih prvakov. Boljša oprema, prehranski dodatki se mi zdi, da prej vodijo v iskanje nekih lagodnejših poti k doseganju rezultatov kot pa tistemu, čemur naj bi bili namenjeni. Lani sem videl Kenijca na LJ-maratonu, ki je imel uro, ki jo dobiš, če kupiš pralni prašek, danes pa vsi imajo polarje, suunto in ne vem kaj še.
Voljo in motivacijo bi morali začeti prodajati, kajti le-te nam manjka ne pa opreme in prehranskih dodatkov. To so vse razvade ne pa potrebe.

Če citiram Janeza Penco v knjigi Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto: "Materialno obilje razvitega sveta je v zadnjih nekaj desetletjih omogočilo bivanje, ki ga najbolje opišemo z izrazom KULTURA RAZVAJENOSTI. Premagovanje bolečin in nelagodja smo prepustili tabletam... Nekoč, ko je bilo življenje trše tudi pri nas, so bili ljudje bolj žilavi in pripravljeni v bolečini potrpeti. Ne za oprijemljive nagrade, samo za čast. Materialno razkošje je tako začelo razjedati pristnost naših življenj, da se ponekod v bogatih družbah ljudje prostovoljno odločajo za plemenito uboštvo in se zavestno odrekajo posedovanjski sestavini bivanja."

Seveda ni vse enolično in so tudi koristi, kajti starejši ljudje, ljudje s takšnimi in drugačnimi hibami ne morejo teči oz. se ukvarjati s športom brez posebnih oz. res dobrih copat in druge opreme, a v povprečen rekreativec sigurno ne potrebuje vse mogoče opreme, ki si je niti profesionalni atleti ne privoščijo (ker je pač ne rabijo, eni jo imajo pa le zato, ker morajo delati reklamo).

LP nekomercionalni pozdrav!

[tomaz ny]

Namenoma si bom kupil najcenejše pumine copate, ki stanejo okrog 5 ali 6 tisoč pa ne bom zato nič slabši tekač, po rezultatih ali kako drugače

No Nataša zdaj pa sem dal slikco gor!

[Lučko]

Popolnoma se strinjam s Tomažem, edinoooooo o supergah ne. Superge morajo bit, take kot je treba in te so drage. Kot sem enkrat napisal, naše noge so dvoje in edine.
Ravno tako (za primer dam avto) nekateri pravijo, da jim je vseeno kakšen avto imajo samo da so gume in premze dobre.

[BoštjanG]

tomaž ny: V celoti delim Tvoje mnenje. Edini pomislek (izrazil ga je že lučko) velja copatom.
Kvalitetni copati NISO tekaško razkošje! In še več; menim, da ravno začetniki rabijo najkvalitetnejše copate. Glej, ti si treniran športnik s telesom, ki je vajeno in prilagojeno tekaškemu naporu. Verjamem, da tudi najbolj zanič copati kratkoročno ne morejo izničiti Tvoje pripravljenosti in Tvojih dosežkov. Dolgoročno pa bi čez leta najbržda tudi Ti staknil kakšno poškodbo več.

Zdaj pa si predstavljaj začetnika, ki se končno odloči razdreti zavezo s TV&PC&WWW in pogledati kakšen letni čas je zdaj zunaj. In ker mu je zunaj všeč, sklene postati tekač. Moja izkušnja je, da v prvih tednih telo zelo hitro absorbira trening in prekmalu dobiš občutek, da si že poklican za večje napore. Iz tega razloga so začetniki že sicer bolj dovzetni za poškodbe, če tečejo povrh še v neustreznih copati, toliko bolj. In potem se naš nadobudni tekač razočaran nad poškodbo in bolečinami odloči raje spet ustoličiti na kavču. Škoda.

[BoštjanG]

Ja, pa še neka misel je, ki mi že lep čas kroži po glavi in bi jo rad delil z ostalimi.
Kadar nas kdo obsipa z vprašanji zakaj tečemo, je ponujenih odgovorov za polno malho. Pri meni je še en malce samosvoj razlog; KER JE TEK POŠTEN! Khm, zdaj ste najbržda že izbuljili oči in se sprašujete kako je lahko tek vendar pošten?! Preprosto; ker se napor in odrekanje v podobi treningov ter zdravega življenja vselej izplača, vselej povrne! Najsibo z dobrim rezultatom na tekmi, dobrim počutjem v vsakdanu ali lepše oblikovanim telesom...
Vendar pa so se zlasti v zadnjem času (tudi po zaslugi komercializacije) v idilo sveta športa prikladle razne fujfej nečednosti, ki grozijo, da bodo pretrgale vez med treningom in dosežko. Ali drugače; obljubljajo, da boš z njihovo pomočjo lahko tekel bolje z manj treningi.
Imenujmo jih:
Glavni med njimi je razvpiti doping. Sprva omejen na ozek krog vrhunskih športnikov je zdaj cenovno dostopnejši morda že (ali pa grozi, da bo) prisoten tudi med nami rekreativnimi tekači. Kontrol na rekreativni ravni tekmovanj seveda ni, zato so zlorabe možne.
Nedavno sem prebral članek, ki opozarja ne prve realizirane poskuse povečanja mišične mase in prirejanja ostalih telesnih predispozicij z uporabo genske tehnologije. Znanstveniki znajo izločiti hormon, ki zavira prekomerno rast mišičnega tkiva. In ob upoštevanja hitrega napredka teh tehnologij nas lahko zmrazi ob misli na prihodnost športa; bomo lahko z gensko tehnologijo ustvarili telo vrhunskega športnika?! Zaenkrat so sicer ustvarili le izjemno mišičastega bika (=prvi bodybuilder bik na svetu), ki se je šopiril pred kravcami. A kdo ve ali mu ne bo že kmalu sledil človek?
Med malo manj preteče pa štejem razne pripravke in pomagala, ki so na meji etičnosti. Skupno jim je, da obljubljajo napredek brez naprezanja. Še sveži primer: v ciljnem prostoru LJ maratona si lahko dobil letak za električni stimulator mišic. Njegova glavna odlika je (tako zapiše proizvajalec), da poveča mišico povsem brez napora srca, pljuč, ožilja?! Kot da ne bi bil eden smislov pravega športa ravno izboljšanje stanja srčnožilnega sistema?! Potem je sem šteti še preparate in bogsigavedi kakšno šaro še. V glavnem pa vsa ta pomagala niso ravno poceni ali kot je povedal že tomaž ny; tisti z več denarja bodo (žal) lahko bolje tekli.

[Lučko]

Boštjan
na škodo zdravja naj kar bolje tečejo jim privoščim

[lewis]

najbolj znan čevljar med tekači
ima pa ravno na današnje "hajtek" copate veliko pripomb.

pravi, da so krivi za veliko število poškodb. to utemelji z nekaj raziskavami, ki jih je navedel.

zanj je idealen copat guma zalepljena na podplat.

bom kar prepisal kako naj copate izberemo:
"Look for a shoe that's flexible at the arch and has good ammount of resilient rubber underneath it to absorb the jarring. Ashoe that feels comfortable with no pressure points. Forget the rest."

no, na enih slikah sem videl, da je imel obute mizuno.

najbolj znan čevljar je seveda Arthur Lydiard.

[tomaz ny]

Boštjan
na škodo zdravja naj kar bolje tečejo jim privoščim

To majstore!!

[tomaz ny]

najbolj znan čevljar med tekači
ima pa ravno na današnje "hajtek" copate veliko pripomb.

pravi, da so krivi za veliko število poškodb. to utemelji z nekaj raziskavami, ki jih je navedel.

zanj je idealen copat guma zalepljena na podplat.

bom kar prepisal kako naj copate izberemo:
"Look for a shoe that's flexible at the arch and has good ammount of resilient rubber underneath it to absorb the jarring. Ashoe that feels comfortable with no pressure points. Forget the rest."

no, na enih slikah sem videl, da je imel obute mizuno.

najbolj znan čevljar je seveda Arthur Lydiard.

Sem prebral njegovo knjigo Running with Lydiard.
Mislim, da je Bowerman na podoben način izdelal prve copate Nike Bowerman series...
To, da potrebuješ ne vem kakšne copate so nas prepričali proizvajalci oz. njihove reklame.

[tomaz.zupancic]

Takole bi rekel, tisti z debelejšo denarnico ne bodo nič bolje tekli, če si bojo kupili najlašje, najboljše copate in nevem kaj še.Če pa nimajo močne volje, željo po garanju in seveda ravno pravšnjo telesno konstrukcijo, se pravi za svojo višino ne preveč velika debelost.Nekakšno premosorazmerje mišična masa - kosti.Potem so tukaj še drugi faktorji presnova samega telesa.Kako transportira kisik po celotnem našem organizmu.Nekaj je genetika, v veliki večini pa je garanje, garanje, garanje.Med tem garanjem se izluščijo najboljši atleti, ki vstrajajo zelo dolgo v svoji atletski karieri.Je pa res, da nekateri kljub temu da so izredno dobri nikoli ne pridejo do izraza, ker niso na pravem mestu ob pravem času.
Že nekajkrat sem pravil, da bi tudi pri nas bili med belci tako dobri atleti, če bi tako trdo trenirali iz dneva v dan, iz mesca v mesec iz leta v leto.
Da bi treniralo recimo 50 ali več atletov vsak dan skupaj.Vam povem, da bi dobili kmalu kakega atleta svetovnega formata in rezultatov.Vsi kenijci in ostali temnopolti tekači niso nastali od včeraj ali prejšnega meseca.Ta njihov razvoj se je začel že v zgodnjih 70letih.Že takrat so začeli pronicati na plano in dajati znamenje, da je to področje velikih talentov.Vendar te talente izkoriščajo mnogi meneđerji v svojo korist.V kakšnih razmerah trenirajo oni in v kakšnih belci pri nas v evropi.Če pri nas ne dobijo ko osvojijo naslov državnega prvaka ne vem kakšno pomoč pravijo da so zapostavljeni.Ne mislim dajati v nič njihov trud in njihove kvalitete.
Samo za primerjavo lahko omenim HAILE GEBRSELASSIE zagotovo ga poznate, kdo ga ne bi.No ja nekateri ga pač ne drugi pa.Samo poglejte kaj je osvojil koliko treniga je vložil v ta svoj uspeh in koliko časa je to vse skupaj trajalo, da je začel vse skupaj žeti.Ampak on se še vseeno ne vozi z vsemi tistimi osvojenimi mercedesi in kaj jas vem še, kaj je vse osvojil.
Kajti on dobro ve, če se pusti tem materialnim dobrinam podrediti to ne bo več on.Ampak bo robot, ki ne bo vedel kmalu kaj je prava tekaška vrednota.In ga bi vsa ta mašinerija, marketinška pogoltnila v svoj požrešni sistem in ga omolzla kot kmet kravo.In ko ne bi več imel rezultatov bi ga zavrgli na najbližji odpad, kot navadno smet.On uživa v vsaki zmagi, ki jo doseže, ki si jo pribori s svojimi treningi.
Ve da brez krvavega znoja ni nič, da če se hoče veseliti vsake sekunde napredka mora vložiti toliko več truda in napora.
Tudi oni niso imuni na debelost in na razkošje pod katerim bi poniknili v tem brezbrižnem materializmu.Se je že naredilo, da je nek atlet, ki je bil v kenijski vojski odšel na služenje v Bosno, ko je bila vojna.Jedel tam dobrote, ki so njemu bile tuje in za njegovo telo velika skušnjava.Kaj se je zgodilo, dobil je veliko kilogramov gor.In teh težav ni bilo vse do tedaj konec, dokler se ni vrnil nazaj v domovino in začel zopet živeti v svojem prejšnem načinu življenja se pravi v svoji SKROMNOSTI.SKROMNOST to je formula za ves uspeh, ki ga lahko dosežeš v svojem nekem atletskem obdobju.Pri supergah je pa tako.Neke firme iz tistih majhnih napredkov, ki jih razvijejo naredijo celo ceremonijo.Resda pripomorejo k nekoliko večji varnosti, vendar ne toliko kolikor oglašujejo.Pri teh reklamah mora človek zmeraj vzeti nekako 50% vse za rezervo, kar objavijo.Ker s sliko veliko več naredijo kot pa s samo kvaliteto.Samo poglejte, kje jih izdelujejo večinoma na daljnem vzhodu.Ne oporekam njihove delovne sile.Pa vendar ne morejo biti zato tako drage kot žafran.Da te zaboli glava ko jih vidiš.Resnično je najbolje počakati na razprodajo in takrat kupiti ko kaj rabiš.Ker da bi pa človek ne vem koliko časa tekel v enih in istih supergah dolgo časa pa je zagotovo nekaj na tem, da se začne poznati na samem človekovem telesu.Začnejo se pojavljati najprej majhne poškodbe iz teh pa seveda večje.Ki lahko privedejo v kako kronično obolenje, ki te priklene nazaj v sedeči položaj.Najbolje je menjati superge ko res občutiš, da so tvoje superge izgubile prožnost in odriv.To je seveda odvisno od samega načina teka, ki ga ima človek.In od njegove teže.Tisti grami, ki jih dobi človek na račun svojih superg pridobi nekaj malega na koncu če je seveda dobro treniral skozi celo leto.
Največji sovražnik vsakega človeka je njegova osebna teže, ki jo mora človek nositi s seboj, ko teče in ko hodi.Ko stopica po stopnicah in ko gre v gore in bližnje hribe.Vsak človek ima nekje v notranjosti neke vrste limit, ki ga ne moreš presežti pa če narediš ne vem kaj.Če se poslužiš tako imenovane SVINJARIJE kot ji pravim jaz DOPING.Je to veselje na kratek rok.Ker potem človek dobi tak kontra udarec z druge strani, da je kaj.
Kot je BOŠTJANG omenil, bati se je te sodobne "svinjarije" GENETSKEGA INŽENIRINGA, ki pa ne bo poznal milosti, ko se bo šlo za rezultat.Pa če se bo s tem pridobila mogoče samo tisočinka sekunde ali milimeter.
Res je da sedaj šteje samo prvo mesto in žlahtne medalje, ki jih nosijo okoli vratu.Žalost je ta da je mogoče GENETSKI INŽENIRING prisoten v samem vrhunskem športu.A so šele sedaj začeli pisati o njem.Samo mislim si lahko, kdo je s pomočjo genetskega inženiringa prišel do kake medalje in naslova.Med tem ko je tisti, ki je bil drugi vložil toliko nadčloveškega napora, a je ostal brez zaslužene zlate medalje.
Na žalost se je to dogajalo in se bo.Pa naj naredijo kar hočejo.Mogoče bojo lahko samo omilili vso to zblaznelost za uspehom, za materializmom ki je potem posledica uspehov.
Ne rečem, da se človek poslužuje kakih vitaminov in mineralov ali dopolnil, ki mu manjkajo njegovemu telesu ob vseh teh naporih, ki jih vlaga v svoj šport.Seveda ob primernem počitku, ki ga privoši svojemu telesu.Saj je vsa hrana, ki jo zaužijemo že tako hitro vzgojena, da človeka kar srat prime, ko dobi v roke posamezni sadež ali vrtni sadež.Ko ne ve ali je resnično ali napihnjen balon.Ker je razlika očitna.
No ja malce sem stvari vse skupaj povzel.
Hotel sem samo povedati, da mora človek verjeti vase in svoje sposobnosti in lahko v življenju, kakor tudi v športnem udejstvovanju doseže marsikaj.Kakor se prebije skozi treninge, tako se prebije skozi vsakodnevno življenje, ki ga živi.
EKO MA SEM SE MALCE RAZPISAL, MA SAM NE OKOL GOVORT
Uživajte v vsakem utripu srca, ki ga začutite, ko tečete, ko plavate, ko se gibljete,ko zagledate kako srnico , ki priskaklja mimo vas in vam dvigne utrip srca.
ČAO!