- 27 Nov 2004, 12:50
#27095
Evo dragi moji, naštimal sem si "Erik Prydz - Call on me" mp3 in se lotil obljubljenega poročila. Prej ni bilo časa za TF zaradi službe in sedaj samo upam, da bodo besede stekle…
Se spomnite kaj je Mravlje rekel za regeneracijo? Za tiste, ki ste manjkali, naj povem da Mravlje trdi, da tekači tudi po prerokani noči hitreje pridejo k sebi.
No preskusil sem njegovo teorijo (ki to sploh ni, ker Dušan je človek prakse) v Kaprunu. Regeneracijo od prejšnjega dne, (beri noči) sem testiral v soboto zjutraj, ko sva se s ales123 odpravila na jutranji tek (Kitzsteinhorn je takrat bil v oblakih pri MINUS 20 stopinj!!!). Dehidrirani od nenormalnih količin alkohola in tigrasti kot dva Bengalca sva začela sopihati prve korake. Telo je v prvih minutah šokirano od nizke temperature. Možgani izkrivljajo sliko in se ti v glavi vrti. To pa je alkohol. Nos ti je poln ampak nobena tehnika izpihavanja ne pomaga ker si dehidriran in ne sprviš to slino (bolj gel) iz sebe. Kako sem bil žejen! Dihanje je napor za se… Ampak glej ga vragca. Po prvih kilometrih se tudi telo adaptira. Temperatura sploh ni več tako huda ovira. Zebe me samo še v obraz. Rokavice, in kapa prijetno grejejo in se celo znojim v glavo. To me skrbi posebej, ko hud veter zapiha v rafalih in me za trenutek premazi. Zavedam se, da tek morava končati točno tam kjer sva začela – v hotelu. Tako pregret obstati na takem mrazu je nevarno za prehlad. Čeprav je najin tempo bil pogovorni se nisva pogovarjala. Zrak, ki ga vdihujeva je oster in pljuča bi raje videla, da je kako stopinjo toplejši. Nekako se trudim spraviti zrak skozi zamešen nos do pljuč. Par vdihov naredim s rokavico na nosu. Končno se telo toliko segreje, da je možno normalno dihati. Mavrične odtenke v pljunku na svežem snegu ne bom opisoval. Kaprun je lepo očiščen in posut s soljo in peskom, ampak se najdejo odseki kjer je led. Moje superge se odlično držijo tudi v teh razmerah.
Ob rečici ki se izvija pod mogočno planino in odvaja ledeniške solze se spomnim 155 smučarjev, ki so strašanske smrti umrli v gorečem vlakcu. Pomislil sem, da bi njim v spomin odtekla do spomenika, ki je v obliki vagona (zabojnika), in prižgali svečko. To bi bilo veliko predaleč in v hrib.
Če bi nas gor kdo čakal v toplem avtu … potem mogoče že. Tako sva se odločila da bova tekla le do hidrocentrale in nazaj do hotela. Cca 7 km (40 min).
In Avstrijci? Mahajo, pozdravljajo… ustavljajo avtomobile in bodrijo (izgleda da je tudi tam redkost videti tekača pri tako extremnih temperaturah).
Na samem smučišču je Hermesova struja Tekaškega Foruma bila zelo vpadljiva. Med samo rdečo in belo armado avstrijsko pobarvane množice naša plavo-belo-rdeča slovenska uniforma je zažigala. Imeli smo prost vstop v legendarni Baumbar in bili smo deležni marsikaterega lepega pogleda in nasmeha brhkih smučark.
Hej ne morem iti kar tako mimo Baumbara. Ta klub je nekaj posebnega in legendarnega. Kdor ima čas lahko gre na http://www.baumbar.at in nas v galeriji poišče. Predlagam, da kliknete na ikonico ki pravi "fete blanche" – žurka v belem (fantje ne bo vam žal
) ali pa eno nižje Fritag party. N-ta… Tisti fant ki ima majico "Govorite prosim bolj počasi – jaz sem blond" je Vasko – legenda Hermesa in nima nič proti blondinkam (vsaj nič efikasnega 
).
Kakor verjetno že veste iz moje reportaže Alpe-Adria, ales123, BZz(bolj malo piše ampak dokaj redno bere TF) in runner imamo party majico (FBI- female body inspector) in kapo "Kao - DEMO". To je obvezna oprema na vsaki žurki in kdo nima popolne opreme plača rundo. Tako je bilo tudi na fete blanche in metrska piva so bila kriva, da sem naslednje jutro bil tako khm … "zmatran".
In Nedelja? Veter ponehal, oblaki razpršili in smo se zbudili v blue-sky Nedeljo.
Kaprun bo mogoče "kriv", da bom nadaljeval s tekom tudi po zimi.
Kaj čem, če pa je tak' dobro.
Se spomnite kaj je Mravlje rekel za regeneracijo? Za tiste, ki ste manjkali, naj povem da Mravlje trdi, da tekači tudi po prerokani noči hitreje pridejo k sebi.
No preskusil sem njegovo teorijo (ki to sploh ni, ker Dušan je človek prakse) v Kaprunu. Regeneracijo od prejšnjega dne, (beri noči) sem testiral v soboto zjutraj, ko sva se s ales123 odpravila na jutranji tek (Kitzsteinhorn je takrat bil v oblakih pri MINUS 20 stopinj!!!). Dehidrirani od nenormalnih količin alkohola in tigrasti kot dva Bengalca sva začela sopihati prve korake. Telo je v prvih minutah šokirano od nizke temperature. Možgani izkrivljajo sliko in se ti v glavi vrti. To pa je alkohol. Nos ti je poln ampak nobena tehnika izpihavanja ne pomaga ker si dehidriran in ne sprviš to slino (bolj gel) iz sebe. Kako sem bil žejen! Dihanje je napor za se… Ampak glej ga vragca. Po prvih kilometrih se tudi telo adaptira. Temperatura sploh ni več tako huda ovira. Zebe me samo še v obraz. Rokavice, in kapa prijetno grejejo in se celo znojim v glavo. To me skrbi posebej, ko hud veter zapiha v rafalih in me za trenutek premazi. Zavedam se, da tek morava končati točno tam kjer sva začela – v hotelu. Tako pregret obstati na takem mrazu je nevarno za prehlad. Čeprav je najin tempo bil pogovorni se nisva pogovarjala. Zrak, ki ga vdihujeva je oster in pljuča bi raje videla, da je kako stopinjo toplejši. Nekako se trudim spraviti zrak skozi zamešen nos do pljuč. Par vdihov naredim s rokavico na nosu. Končno se telo toliko segreje, da je možno normalno dihati. Mavrične odtenke v pljunku na svežem snegu ne bom opisoval. Kaprun je lepo očiščen in posut s soljo in peskom, ampak se najdejo odseki kjer je led. Moje superge se odlično držijo tudi v teh razmerah.
Ob rečici ki se izvija pod mogočno planino in odvaja ledeniške solze se spomnim 155 smučarjev, ki so strašanske smrti umrli v gorečem vlakcu. Pomislil sem, da bi njim v spomin odtekla do spomenika, ki je v obliki vagona (zabojnika), in prižgali svečko. To bi bilo veliko predaleč in v hrib.
Če bi nas gor kdo čakal v toplem avtu … potem mogoče že. Tako sva se odločila da bova tekla le do hidrocentrale in nazaj do hotela. Cca 7 km (40 min).
In Avstrijci? Mahajo, pozdravljajo… ustavljajo avtomobile in bodrijo (izgleda da je tudi tam redkost videti tekača pri tako extremnih temperaturah).
Na samem smučišču je Hermesova struja Tekaškega Foruma bila zelo vpadljiva. Med samo rdečo in belo armado avstrijsko pobarvane množice naša plavo-belo-rdeča slovenska uniforma je zažigala. Imeli smo prost vstop v legendarni Baumbar in bili smo deležni marsikaterega lepega pogleda in nasmeha brhkih smučark.
Hej ne morem iti kar tako mimo Baumbara. Ta klub je nekaj posebnega in legendarnega. Kdor ima čas lahko gre na http://www.baumbar.at in nas v galeriji poišče. Predlagam, da kliknete na ikonico ki pravi "fete blanche" – žurka v belem (fantje ne bo vam žal
) ali pa eno nižje Fritag party. N-ta… Tisti fant ki ima majico "Govorite prosim bolj počasi – jaz sem blond" je Vasko – legenda Hermesa in nima nič proti blondinkam (vsaj nič efikasnega ).
Kakor verjetno že veste iz moje reportaže Alpe-Adria, ales123, BZz(bolj malo piše ampak dokaj redno bere TF) in runner imamo party majico (FBI- female body inspector) in kapo "Kao - DEMO". To je obvezna oprema na vsaki žurki in kdo nima popolne opreme plača rundo. Tako je bilo tudi na fete blanche in metrska piva so bila kriva, da sem naslednje jutro bil tako khm … "zmatran".
In Nedelja? Veter ponehal, oblaki razpršili in smo se zbudili v blue-sky Nedeljo.
Kaprun bo mogoče "kriv", da bom nadaljeval s tekom tudi po zimi.
Kaj čem, če pa je tak' dobro.
LPrunner
He, he, runner jaz mislim, da je vpliv nadmorske visine na regeneracijo po 'delovni' noci bistvenega pomena. 
Sicer pa res lepa reportaza. 
Ocitno so besede stekle. 
