Zadnje novičke

[jurkokafro]

Malo za spremembo, da ne bodo samo teme prodam/kupim štartno številko za lj maraton

Ugodnega vremena za tek je počasi konec, mimo pa so tudi že vglavnem vse tekme, tako da tisti, ki se težko spravimo ven v neidealnih razmerah, naletimo na pomanjkanje motivacije za tek. Mislim, da sem dovolj trmast in da bom tekel tudi čez zimo, zdaj, ko sem se odločil, da bi se odpravil naslednje leto na cel maraton, a kakšen nasvet ali izkušnja od ostalih, bo prišla še kako prav. Še komu drugemu

Torej, vprašanje je:
Kaj vas motivira za tek v dežju, v mrazu in drugih neugodnih razmerah?

Da pa že sam podam odgovor, kaj verjamem (upam), da bo meni dalo zagon čez zimo:
* Cilj preteči maja Radence v roku 4h.
* Analiza treningov s pomočjo ure in aplikacij - tole je mogoče marsikomu nepotrebna navlaka, ki jo uporabljajo le "šminkerji", a dejansko mi pregled rezultatov za nazaj in to, ko vidiš koliko je nižji utrip ob višjem tempu po mesecu ali dveh, da kar precejšen zagon.

P.S.: Da se navežem še na ostale trenutno aktualne teme: Ne prodam štartne številke

[vencelj]

Če se te dni na sejmu "Tečem", ki se dogaja na gospodarskem razstavišču (EXPO 18. LM) prijaviš za eno od spomladansko poletnih tekaških prireditev v naslednjem letu (GM40, MKM)..., ti to lahko da zadostno spodbudo za miganje v prihajajočih neidealnih razmerah.

[vrtnica23]

Malo za spremembo, da ne bodo samo teme prodam/kupim štartno številko za lj maraton

Sam res
Pomaga tudi dobra (TF) družba

[PeterBo]

Jaz osebno se vsak dan znova prisilim k teku. Ampak me pa motivira počutje po sami vadbi, ponavadi pa že po nekaj 100 metrih. SI pa vedno znova postavim manjše cilje in se jih poskušam držati. Včasih mi uspe , drugič spet ne:)

[mac]

Ko boš začel redno teči in boš potreboval dozo dnevnega teka te tudi npr. rahel dež ali mokrota ne bosta več motili

srečno

[pajo]

Tek je za mene predvsem veselje in ne muka. - 15 ali pa kot letos po Zagorski dolini + 40 veš se kdaj naučiš kako novo kletvico ampak... Tek je tako kot sem napisal za uživanje. Če tega ni bolje začeti kaj drugega. Toliko z moje strani.

[nivesj]

Tek je postal moja dnevna rutina, tako da med tednom, sploh več ne razmišljam, a bi al ne bi šla tečt, enostavno pridem domov, se preoblečem in grem...

Ko sem z leti poskusila res vse sorta pogoje, od megle, snega, leda, blata, toče, naliva, pa mraza, vročine, sopare, pa teka z glavobolom, zobobolom, tečnobo, slabostjo, po operaciji, z vnetim stopalnim lokom, po celodnevnem delu v službi - in ugotovila, da je v teh manj idealnih pogojih lahko tek ravno tako zanimiv, pravzaprav je takrat še večji izziv in so učinki vsaj 3x večji kot sicer - no od takrat sploh s tem nimam več težav...

Takrat sem tudi 3x bolj ponosna nase, da kljub temu ne odneham in ne iščem izgovorov, ker jih preprosto ni...tek je en sam užitek, ker si vzamem čas sama zase, ker marsikaj pogruntam takrat, pogosto pa le poslušam glasbo in se sproščam, včasih pa iščem zanimivosti in si ogledujem naravo, ali pač detajle v mestu, malenkosti, ki jih sicer sploh ne opažam več, pa tudi kdaj kaj pofotkam in eto, užitek je tu....

[mojA]

Tisti trenutek, ko se mi morda ne da in iščem izgovore, da ne bi šla v mrzel, moker, leden, vroč ali ne vem kakšen dan na tek, ob premišljevanju kako se mi mogoče danes pa res ne da - peljem samo sebe do superg in se obujem. Ko stopim vem, je vse ok. In ko stečem, začutim zrak na obrazu, je super! Kot prebujenje, nekakšna svoboda ... Škoda, da dober občutek pokvarim s predolgo tekaško pavzo, ker je tako luštno teči takrat, ko si fit in močan. Takrat je tek res en velik užitek, pa tudi če sem na koncu še tako zadihana, prešvicana in fejst utrujena. Špica!

Vsaka zima je izziv posebej, kako jo uspešno prebroditi tako, da izgubim čimmanj tekaške kondicije... in ja, bolj kot so razmere pozimi grozne, slabe, ledene, večja je pravzaprav motivacija. Bo šlo spomladi lažje, hitreje, dlje...

[damjan2012]

Draga moja družina, spoštovane udeleženke, spoštovani udeleženci jutrišnjega Ljubljanskega maratona,

še zadnji ogleda proge in štartno cilnega prostora, jutrišnjega teka, kateremu sem posvetil zadnji dve leti priprav. Jutri, bo LM dopolnil svojo polnoletnost. Lepo je bilo vsa ta leta, spremljati vse udeležence. Pa vendar bo zgodba, ki se je odvila pred dobrimi 26.leti, dobila svoj srečen konec, prav na mestu, kjer se je začela.
Kot mlad nadobudnež, sem z 10 leti okušal in iskusil prva tekmovanja v krosu, nekaj let za tem, tudi prva atletska tekmovanja. Načrtni treningi, tehnika teka in vse ostalo, ob pomoči trenerjev, mi je z leti odprlo oči, da sem spoznal, da je maraton tista disciplina, ki mi je pisana na kožo.
Nekaj poskusov v malem maratonu, pri katerem se je čas nazadnje ustavil pri 1;07:33, mi tedaj ni pomenil kaj velikega. Želel in hrepenel sem po nečemu več. Tako sem, kot 22 letnik, brez tedanjega dovoljenja kljuba odšel v tujino in odtekel svoj prvi pravi maraton. Čas se je tedaj ustavil pri 2;23:15, bil sem ga zelo vesel. Ob vrnitvi v svoj matični kljub, pa me je žal čakal hladen tuš. Šet mesečni suspenz in prepoved nastopanja na vseh tekmovanjih, zaradi moje samovolje in nastopa na tekomovanju, na katerega me matični kljub oz. zveza ni poslala.
Tako se je žal končala moja športna karjera na mestu, ker bo jutrišnji start. Tedanji tek prijateljstva ob počastitvi osvoboditve Ljubljane, je bil moj zadnji tek. S startom iz med gledalcev, ker drugače nisem smel nastopiti, sem tedaj uspel, ujeti zmago, ki pa ni bila veljavna zaradi zgoraj navedenega. S pobegom, ob koncu teka, po bližnih ulicah, sem se izognil, vsem in vsemu. Sodniki in delegati tedanjega tekmovanja, pa niso vedeli, zakaj in čemu sem to storil.
S solzami v očeh, sem zavedno postavil svoje tekaške copate v kot.
Leta so minevala. V meni pa je rasla želja, ki pa si je nisem hotel priznati. Ob prigovarjanju in stavi, mojega sina, je padla odločitev. Nastopil sem na lanski 10-ki. Sneg in maraz, pa nista bila edina, ki sta pozdravila mojo vrnitev.
V startnem prostoru, smo se po naključju srečali. Moja osebna trenerja, tedanji predstavnik kljuba, ter moj prijatelj, s katerim sva si na treningih delila, veliko lepih trenutkov. Danes vem, da to snidenje ni bilo zgol naključje, temveč opravičilo, da tedanja odločitev kljuba ni bila pravilna in je imela žal za posledico prekinitev moje športne poti, je v meni dvignila adrenalin......, ja prizma tudi solze sreče.
Jutri bom stal med vami v vrsti in čakal znak štarta. Sedaj že malce osivel, pa vendar z lepimi spomini, se bom podal na pot »polovičke«.......
Kar je bilo, je bilo, hvala vsem, ki ste vrjeli, da se bom nekoč vrnil. Res samo, kot rekreativec, pa vendar.......Ni težko spraviti telo v pogon, težje mu je prisluhniti.

HVALA DRUŽINI, KI ME PODPIRA IN BODRI PRI VSE TEM. V ZADNJIH MESECIH, ME JE MALO USTAVILA POŠKODBA, VRJELI STE VAME IN ME VSPODBUJALI, KLJUB NEKATERIM TRENUTKOM, MOJE SLABE VOLJE, STE IN BOSTE MOJ NEOMAJEN ZAVEZNIK. POSEBEJ ZAHVALA SINU, KI MU JE USPELO TO V KAR SAM NISEM VRJEL, DA ME JE PREGOVORIL...... KLEMEN HVALA TI....

[zz topka]

[Gašper13]

Jaz v dežju ne tečem, se mi zdi škoda sušiti obleke in superge toliko časa. Ko je mraz pa je zunaj poanavadi tudi večji mir in mi je tek zato še prijetnejši - si sam z naravo.
Ampak pozimi vseeno ne pretiravati, saj lahko pri visokem tempu, ko je frekvenca in amplituda dihanja najvišja, mrzel zrak tudi okvari dihali. Sicer le začasno v smislu manjšanja prekrvavitve, a je vseeno lahko neprijetno. Opažam, da me v takih primerih potem sili na kašelj. Da o prehladih ne govorim.

[Asparagus]

Meni je zdaj motivacija zavest, kako mi je tek koristil v zadnjih šestih letih. Naučila sem se, da če tečeš skozi celo leto, se telo navadi na mraz in ni nobenih težav s prehladi. Pozimi res ne spravim skupaj daljših razdalj, krožim po mestu, če je vreme ekstremno slabo (več kot -10, dež, močno sneženje), ostanem doma in vozim sobno kolo. Vse se da nadoknaditi spomladi, glavno da ne prenehaš.

[zz topka]

Ma, jast pa grem, no matter ... tudi, če piha 170 km na urco pri -10 stopinjah.
No, je pa to res, da ne tečem, le grem... morda hitreje, kot kdo teče?
Aja, motivacija??? Pojma nimam... najbrž, da je ta pohod moj šus v žilo.

[lemurian]

http://www.youtube.com/watch?v=ZOy0YgUD ... NA&index=1

Tole pa meni pomaga kadar razmere v meni niso idealne.

[oven]

No...jst pa najraje tečem po dežju in snegu ter nasploh pozimi
Največja muka za tek je prav čez poletje.....
Sicer pa ko se enkrat spreoblečeš v opremo, je to to...ni poti nazaj