- 23 Dec 2013, 08:01
#318574
Vem, da leta še ni konec sem se pa odločil napisati kaj se mi je v tekaškem smislu dogajalo čez leto 
.
Tik pred novim letom sem se odločil narediti konec svoji prekomerni teži. Po zadnjih praznikih sem uspel “navagati” skoraj 90kg pri višini 172. Če sem natančen je bilo nekaj čez 88kg. Rekel sem si, da bo treba nekaj narediti. Bil sem sicer v mladih letih kolesar in mi šport ni bil nikoli tuj. V letu 2004 sem se udeležil precej tekov po primorski, nikoli pa nisem zares tekel celo sezono.
Za čuda se novoletne obljube tokrat niso izgubile takoj po novem letu. Začel sem teči (v 2012 sem spomladi pretekel dobrih 300km) in veliko manj jesti. Nekako sem omejil vnos kalorij - ne preveč zdrava varianta vendar deluje
.
Na začetku je bilo težko. Teke sem si planiral nekako na 3x tedensko (tega se nekako še vedno držim). Po kakem mesecu sem se odločil, da se prijavim na MKM. To zame ni bila prva polovička, nekaj sem jih pretekel že v prejšnjih letih (2004, 2007) in tudi že skoraj nepripravljen, zato me sam tek ni skrbel je bil pa neverjetna motivacija.
Kilogrami so se lepo topili (zdravnik bi reku da verjetno prehitro), tekel sem že po nekaj manj kot 200km/mesec in prišel je čas za kraško polovičko. Bilo je mrzlo in vetrovno vendar mi je tek kar lepo uspel in s časom 1:36:49 sem uspel narediti prvo letošnjo polovičko. Po tem je motivacija samo še naraščala. Prijavil sem se še na nekaj polmaratonov, časi so se vedno bolj izboljševali. Naslednji je bil polmaraton v Komendi, kjer sem že uspel teči pod uro in pol (1:28:45) kar je bil moj PB in čas še izboljšal v Radencih na 1:25:53. Teža je bila v tistem trenutku že nekako idealna in sem jo začel držati na okrog 65kg (tudi danes sem na tej isti teži).
Tek je postal nekako del življenja. Počasi sem dvigoval kilometrino - tleti je namreč začela skrita želja preteči prvi polni maraton v Ljubljani. Celo poletje sem se trudil držati kilometrino na več kot 300km/mesec. V najtoplejših dneh je bilo to kar težko. V septembru sem se za test prijavil še na nočno polovičko v Ljubljani in jo pretekel v 1:23:19, spet PB in celo dovolj za absolutno tretje mesto. Evforija na vrhuncu. Verjetno je bila posledica te evforije in pretiravanja manjša poškodba kolena, oz. niti ne poškodba ampak skoraj cel mesec rahlih bolečin in posledično sem zato nekoliko umiril treninge.
Bližal se je LJ maraton, vedel sem, da pretekel ga bom že, verjetno sem hotel predober čas, kar me je na koncu še precej stalo. 42ko sem začel prehitro, na polovički bil blizu PB-ju in posledično drugo polovico trpel kot že dolgo ne. Vseeno mi je uspel lep čas 2:58:42 in sem bil na koncu sicer precej razsut, vendar vesel. Kak dan sem malo težko hodil
S tem sem nekako zaključil “tekmovalno” sezono. Zastavil sem si samo že zadnji cilj, preteči 3000km v tej sezoni. Kilometrina je namreč nakazovala na to, da se to lahko izzide, če le ne odneham. Zato sem vztrajal naprej, nekoliko znižal tempo (sem ljubitelj tempo tekov) in 22.12 uspel preteči tudi ta km in tako izpolniti zadnji izmed letošnjih ciljev. Je res, da večina ciljev je nastajala sproti in niso bili začrtani od začetka sezone. Vendar mi je to leto na tekaškem področju res veliko dalo. Tudi izkušnje so neprecenljive in z veseljem gledam naprej.
S tekom sedaj ni konec, prihaja leto 2014 in tudi za to leto je ostalo še nekaj ambicij. Tek je postal način žviljenja, spremenila se mi je prehrana, psihična stabilnost in vztrajnost. V teku sedaj uživam - ne sicer vedno, je treba tudi potrpeti kdaj, vendar si tedna brez teka ne predstavljam več.
PS.: Nisem vešč pisanja in take stvari mi ne grejo najbolje, sem si pa rekel, da mogoče dobi še kdo kaj dodatne volje in motivacije če uspem tole sestaviti in napisati.
PS2: veliko uspehov vsem v prihajajočem letu 2014
LP
Danijel
. Tik pred novim letom sem se odločil narediti konec svoji prekomerni teži. Po zadnjih praznikih sem uspel “navagati” skoraj 90kg pri višini 172. Če sem natančen je bilo nekaj čez 88kg. Rekel sem si, da bo treba nekaj narediti. Bil sem sicer v mladih letih kolesar in mi šport ni bil nikoli tuj. V letu 2004 sem se udeležil precej tekov po primorski, nikoli pa nisem zares tekel celo sezono.
Za čuda se novoletne obljube tokrat niso izgubile takoj po novem letu. Začel sem teči (v 2012 sem spomladi pretekel dobrih 300km) in veliko manj jesti. Nekako sem omejil vnos kalorij - ne preveč zdrava varianta vendar deluje
. Na začetku je bilo težko. Teke sem si planiral nekako na 3x tedensko (tega se nekako še vedno držim). Po kakem mesecu sem se odločil, da se prijavim na MKM. To zame ni bila prva polovička, nekaj sem jih pretekel že v prejšnjih letih (2004, 2007) in tudi že skoraj nepripravljen, zato me sam tek ni skrbel je bil pa neverjetna motivacija.
Kilogrami so se lepo topili (zdravnik bi reku da verjetno prehitro
), tekel sem že po nekaj manj kot 200km/mesec in prišel je čas za kraško polovičko. Bilo je mrzlo in vetrovno vendar mi je tek kar lepo uspel in s časom 1:36:49 sem uspel narediti prvo letošnjo polovičko. Po tem je motivacija samo še naraščala. Prijavil sem se še na nekaj polmaratonov, časi so se vedno bolj izboljševali. Naslednji je bil polmaraton v Komendi, kjer sem že uspel teči pod uro in pol (1:28:45) kar je bil moj PB in čas še izboljšal v Radencih na 1:25:53. Teža je bila v tistem trenutku že nekako idealna in sem jo začel držati na okrog 65kg (tudi danes sem na tej isti teži). Tek je postal nekako del življenja. Počasi sem dvigoval kilometrino - tleti je namreč začela skrita želja preteči prvi polni maraton v Ljubljani. Celo poletje sem se trudil držati kilometrino na več kot 300km/mesec. V najtoplejših dneh je bilo to kar težko. V septembru sem se za test prijavil še na nočno polovičko v Ljubljani in jo pretekel v 1:23:19, spet PB in celo dovolj za absolutno tretje mesto. Evforija na vrhuncu. Verjetno je bila posledica te evforije in pretiravanja manjša poškodba kolena, oz. niti ne poškodba ampak skoraj cel mesec rahlih bolečin in posledično sem zato nekoliko umiril treninge.
Bližal se je LJ maraton, vedel sem, da pretekel ga bom že, verjetno sem hotel predober čas, kar me je na koncu še precej stalo. 42ko sem začel prehitro, na polovički bil blizu PB-ju in posledično drugo polovico trpel kot že dolgo ne. Vseeno mi je uspel lep čas 2:58:42 in sem bil na koncu sicer precej razsut, vendar vesel. Kak dan sem malo težko hodil
S tem sem nekako zaključil “tekmovalno” sezono. Zastavil sem si samo že zadnji cilj, preteči 3000km v tej sezoni. Kilometrina je namreč nakazovala na to, da se to lahko izzide, če le ne odneham. Zato sem vztrajal naprej, nekoliko znižal tempo (sem ljubitelj tempo tekov
) in 22.12 uspel preteči tudi ta km in tako izpolniti zadnji izmed letošnjih ciljev. Je res, da večina ciljev je nastajala sproti in niso bili začrtani od začetka sezone. Vendar mi je to leto na tekaškem področju res veliko dalo. Tudi izkušnje so neprecenljive in z veseljem gledam naprej.S tekom sedaj ni konec, prihaja leto 2014 in tudi za to leto je ostalo še nekaj ambicij. Tek je postal način žviljenja, spremenila se mi je prehrana, psihična stabilnost in vztrajnost. V teku sedaj uživam - ne sicer vedno, je treba tudi potrpeti kdaj, vendar si tedna brez teka ne predstavljam več.
PS.: Nisem vešč pisanja in take stvari mi ne grejo najbolje, sem si pa rekel, da mogoče dobi še kdo kaj dodatne volje in motivacije če uspem tole sestaviti in napisati.
PS2: veliko uspehov vsem v prihajajočem letu 2014
LP
Danijel
....
... Tale naš mali narod je pa res dober. Samo kaj ko so ta pridni narod drugje čisto zjebal. 
