Zadnje novičke

[5roker7]

Zadnje čase opažam ogromno nasvetov za tekače!
Nekateri trdijo,da je treba dovolj piti med maratonskim tekom,da ne dehidriramo.Drugi pravijo da to ni res, ker je normalno da med maratonom zgubimo nekaj kilogramov
Pojavil se je bosi tek,ki je menda najbolj naraven.Drugi trdijo,da je to brez veze in samo modna muha.
Stalno se je govorilo,da je dobro,pred maratonom,jesti testenine in podobno,skratka ogljikove hidrate.
Po novem tudi to ni res.Menda je treba povišati vnos maščob.
Pa še bi se dobilo takšnih nasvetov.
Zanima me mnenje drugih

[StaraKost]

Vsi našteti nasveti za enega držijo, za drugega pa ne. Sam moraš ugotoviti v katero skupino spadaš .

[Jola]

Jaz poznam v svoji bližini kar nekaj tekačev in tekačic, ki so se naučili "pavilnega" teka - po sprednjem delu stopala, oz.po prstih, pa si že kar dolgo zdravijo bolečine v peti ! Eni so opustili tek kar za več mesecev, da bi bolečina izzvenela !
No, tako jaz mislim, da mora v prvi vrsti človek SPOZNATI samega sebe, kaj mu koristi in kaj škoduje !

[bod]

Poleg naštetega sta še vsaj dva splošna problema s takimi nasveti:

1. Tudi če je nasvet pravilen zate, je vprašanje, koliko ti bo pomagal. Npr. izboljšati 10 km za 10 sekund s pravilnim pitjem, ali pa se izogniti enemu "muskelfibru" na leto z bosim tekom ali pa zaradi pravilne prehrane preteči maraton toliko bolj srečen in zadovoljen, kot če se ti enkrat ena luštna punca nasmehne ob progi, se nam rekreativcem ne splača glede na ceno sprememb - vlačenje vode sabo, poškobe in dolgi meseci uvajanja v novo tehniko, "picajzlanje" glede prehrane... Prednosti in slabosti so seveda spet individualne.

2. S par besedami se ne da pravilno opisati nasveta. Bosi tek enim pomeni, da ni ničesar med podplatom in tlemi, drugim, da je tam kvečjemu zelo tanka "guma", tretjim, da je peta copata kvečjemu par milimetrov nad prsti, četrtim pa to, da imajo copati prste ... Ko govoriš s trenerji, pa zveš, da je edina neizpodbitna prednost "bosega teka" to, da ti skrajša korak. Kar lahko narediš tudi s klasičnimi copati, boš pa pravilno tehniko lažje začutil "bos".

Na podoben način bi lahko razčetveril tudi ostale omenjene nasvete.

[Medicius]

teka - po sprednjem delu stopala..., pa si že kar dolgo zdravijo bolečine v peti! Eni so opustili tek kar za več mesecev, da bi bolečina izzvenela!

Jaz sem menjal copate za take, ki imajo več blaženja, pa je bolečina v enem tednu izginila.

[vencelj]

Nič novega. Pravzaprav nekaj, kar srečujemo na vseh področjih našega življenja. Če pogledamo, na primer, področje "zdrave" prehrane, nam je hitro jasno, da pri vsej znanosti na svetu ni človeka, ki bi v resnici vedel, kaj je zdrava prehrana.
Pred leti sem bil naročen na revijo Vrhunski dosežek, ki je sicer zelo v redu in uporabna, a sem se po treh letih naveličal stalnega prebiranja različnih, pogosto celo nasprotujočih si pogledov, ki so jih prinašali strokovni članki o treniranju...Prav v tej reviji sem takrat naletel na tisto o letih zmot in napak (ne me držat za besedo, ker tole pišem samo po spominu), torej: v pripravljalnem obdobju delaš določene stvari, a do samega vrhunca sezone (npr. za našega povprečnega rekreativca je to po vsej verjetnosti LM) ne moreš vedeti, kakšen rezultat ti bo to prineslo. Potem se sprašuješ, kaj si delal narobe, iščeš, kaj bi lahko spremenil, naslednje leto spet greš na novo pot (s popravki)...itd.
Prebereš članek, čez nekaj dni drugega, ki popolnoma ovrže trditve iz prvega...ja no, nekaj je treba pisat...v končni fazi pa mora vsak sam zase ugotoviti, kaj je zanj najboljše.
Vsega ne moremo sprejeti na prvo žogo, je praktično neizvedljivo, včasih pa med prebiranjem lahko začnemo iskati lobije proizvajalcev...
Eto, sto ljudi, sto čudi. Potem pa vedi...
In kaj o teku se še lahko novega napiše v poplavi tekaške literature

LP

[jezo]

prvi nasvet bi bil po mojem mnenju res poslušaj samega sebe

[ogi]

Problem pri tem nasvetu je, da celo vsi profiji tega ne znajo, kaj sele nek zacetnik Za to, da ves kako se tvoje telo obnasa in odziva rabis hudo veliko izkusenj in teh zacetnik na zalost (se) nima.

[mojA]

obi, drži. Pred Poletom ni bilo nič, in potem hvala bogu čez eno leto TF. Jaz sem bila veliko tu gori, medtem časom sem si pa tudi že več izkušenj nabrala.

Nasvet ali izkušnjo od tekača je vedno dobro poslušati in se od nje tudi kaj naučiti. Z nasveti je pa itak tako, po zdravi pameti in po lastnem občutku.

[5roker7]

Nič novega. Pravzaprav nekaj, kar srečujemo na vseh področjih našega življenja. Če pogledamo, na primer, področje "zdrave" prehrane, nam je hitro jasno, da pri vsej znanosti na svetu ni človeka, ki bi v resnici vedel, kaj je zdrava prehrana.
Pred leti sem bil naročen na revijo Vrhunski dosežek, ki je sicer zelo v redu in uporabna, a sem se po treh letih naveličal stalnega prebiranja različnih, pogosto celo nasprotujočih si pogledov, ki so jih prinašali strokovni članki o treniranju...Prav v tej reviji sem takrat naletel na tisto o letih zmot in napak (ne me držat za besedo, ker tole pišem samo po spominu), torej: v pripravljalnem obdobju delaš določene stvari, a do samega vrhunca sezone (npr. za našega povprečnega rekreativca je to po vsej verjetnosti LM) ne moreš vedeti, kakšen rezultat ti bo to prineslo. Potem se sprašuješ, kaj si delal narobe, iščeš, kaj bi lahko spremenil, naslednje leto spet greš na novo pot (s popravki)...itd.
Prebereš članek, čez nekaj dni drugega, ki popolnoma ovrže trditve iz prvega...ja no, nekaj je treba pisat...v končni fazi pa mora vsak sam zase ugotoviti, kaj je zanj najboljše.
Vsega ne moremo sprejeti na prvo žogo, je praktično neizvedljivo, včasih pa med prebiranjem lahko začnemo iskati lobije proizvajalcev...
Eto, sto ljudi, sto čudi. Potem pa vedi...
In kaj o teku se še lahko novega napiše v poplavi tekaške literature

LP

Tudi jaz sem že pomislil na proizvajalce

[mojA]

Nič novega. Pravzaprav nekaj, kar srečujemo na vseh področjih našega življenja. Če pogledamo, na primer, področje "zdrave" prehrane, nam je hitro jasno, da pri vsej znanosti na svetu ni človeka, ki bi v resnici vedel, kaj je zdrava prehrana.
Pred leti sem bil naročen na revijo Vrhunski dosežek, ki je sicer zelo v redu in uporabna, a sem se po treh letih naveličal stalnega prebiranja različnih, pogosto celo nasprotujočih si pogledov, ki so jih prinašali strokovni članki o treniranju...Prav v tej reviji sem takrat naletel na tisto o letih zmot in napak (ne me držat za besedo, ker tole pišem samo po spominu), torej: v pripravljalnem obdobju delaš določene stvari, a do samega vrhunca sezone (npr. za našega povprečnega rekreativca je to po vsej verjetnosti LM) ne moreš vedeti, kakšen rezultat ti bo to prineslo. Potem se sprašuješ, kaj si delal narobe, iščeš, kaj bi lahko spremenil, naslednje leto spet greš na novo pot (s popravki)...itd.
Prebereš članek, čez nekaj dni drugega, ki popolnoma ovrže trditve iz prvega...ja no, nekaj je treba pisat...v končni fazi pa mora vsak sam zase ugotoviti, kaj je zanj najboljše.
Vsega ne moremo sprejeti na prvo žogo, je praktično neizvedljivo, včasih pa med prebiranjem lahko začnemo iskati lobije proizvajalcev...
Eto, sto ljudi, sto čudi. Potem pa vedi...
In kaj o teku se še lahko novega napiše v poplavi tekaške literature

LP

Tudi jaz sem že pomislil na proizvajalce

ja, v nebo vpijoč je primer superg in da ne govorimo o tekstilu... bog pomagaj... pač: zaslužkarstvo na vsakem koraku, na nas tekačih pa je, da uporabljamo lastno pamet in poslušamo predvsem lastno telo. Iz "nasvetov" pa izluščiti kar se pač izluščiti da. Veliko pove že avtorstvo. Kakšni trgovci so zelo vprašljivi.

[Šmarnagora]

Točno tako. Ljudje smo si različni. Meni osebno npr geli itd RES NE pašejo in sem tudi med maratonom samo pila vodo in pojedla par kock sladkorja....

Konec koncev je npr tudi Dušan Mravlje na svojih ultra preizkušnjah pil samo tekočino....



Ljudje smo si enostavno različni

[spela*]

Točno tako. Ljudje smo si različni. Meni osebno npr geli itd RES NE pašejo in sem tudi med maratonom samo pila vodo in pojedla par kock sladkorja....

V Berlinu je tekla ena punca, ki ji tudi ne odgovarjajo geli, imela je pa s sabo tiste čokoladne kocke, polnjene s kavo (saj so znane, ampak zdaj se pa res ne spomnim, kako se jim reče).

[hcMi25]

Točno tako. Ljudje smo si različni. Meni osebno npr geli itd RES NE pašejo in sem tudi med maratonom samo pila vodo in pojedla par kock sladkorja....

V Berlinu je tekla ena punca, ki ji tudi ne odgovarjajo geli, imela je pa s sabo tiste čokoladne kocke, polnjene s kavo (saj so znane, ampak zdaj se pa res ne spomnim, kako se jim reče).

A misliš pocket coffee? hehe

[spela*]

Točno tako. Ljudje smo si različni. Meni osebno npr geli itd RES NE pašejo in sem tudi med maratonom samo pila vodo in pojedla par kock sladkorja....

V Berlinu je tekla ena punca, ki ji tudi ne odgovarjajo geli, imela je pa s sabo tiste čokoladne kocke, polnjene s kavo (saj so znane, ampak zdaj se pa res ne spomnim, kako se jim reče).

A misliš pocket coffee? hehe

Ja, hvala.